Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.

Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:

Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.

V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.

Ali mi lahko obrazložite to dilemo?

Odgovor:

Vejic med dva zaporedna veznika (ne glede na to, ali sta podredna ali priredna) po pravilu o kopičenju veznikov ne zapisujemo. Poleg tega v vašem primeru interpretacija z vrinjenim stavkom ni ustrezna. Načeloma velja, da govorimo o vrinjenem delu, če ga lahko izpustimo brez škode za pomen glavnega toka povedi. Tako bi moralo biti tudi v vašem primeru, torej bi morala biti okrnjena poved še vedno smiselna: Neka raziskava je pokazala, da [...] povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Vendar pa vidimo, da brez ubeseditve pogoja, pod katerim se to zgodi, poved vsebinsko okrnimo do te mere, da je nepopolna.

Tina Lengar Verovnik (april 2019)