Govorjenje na fanta v gorenjščini




  • Vprašanje:

    Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?


    Odgovor:

    Govorjenje na fanta in oblikovanje moških oblik ženskih imen (Rezǝk je šel 'Rezka je šla') ni pojav, ki bi bil značilen le za Gorenjsko, čeprav je res, da ga najpogosteje pripisujemo krajem v okolici Bleda in Bohinja ter Mojstrane. Pojav so jezikoslovci opazili tudi v predelih bliže Ljubljani (govori severno od Kamnika, torej od osrednjeslovenskega trikotnika), dialektologa Tine Logar in Zinka Zorko pa sta ga opazila tudi na Goričkem in v Porabju ter Vzhodnih Halozah. Več o tem pojavu in opis značilnosti govorjenja na fanta si je mogoče prebrati v razpravi Marje Bešter v zborniku Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture iz leta 1998 v prispevku z naslovom: »Govorjenje na fanta« v gorenjskem narečju.

    Izvor govorjenja na fanta ni jasen. Avtorica prispevka omenja nekaj ljudskih razlag (želja po možatosti, prevzemanje moške identitete pri obrambi pred Turki, pomanjkanje moških), hkrati pa pojasnjuje, da pojava dialektologi izvorno niso pojasnili. Slednje navaja tudi Donald Reindl v monografiji Language in Contact: German and Slovenian (2008: 73). Znano je le, da ga ne morejo pripisati vplivu tujega jezika, vsaj za gorenjščino ne, medtem ko je porabsko različico mogoče pripisati madžarskim vplivom, kot pravi Tine Logar v prispevkih k dialektologiji Goričkega (1996).

    Naj omenim še dva poskusa razlage:

    1. Marja Bešter v prispevku povezuje govorjenje na fanta s tako imenovano maskulinizacijo nevter v gorenjskem narečju. Gre za pojav, ko samostalnikom srednjega spola pripišemo lastnosti moškega spola, npr. jabolko je padlo > jabuk je padu, okno je odprto > okǝn je odprt, jajce je spečeno > jajc je spečen. Ker po slovanski tradiciji nedoraslim osebam pripisujemo srednji spol (tele, žrebe, dekle), je mogoče govorjenje na fanta pripisati tudi »možačenju« mlajših ženskih oseb, ki so slovnično srednjega spola (dekle je šlo > deklǝč je šu). Vendar pa ostaja v tem primeru nepojasnjeno govorjenje na fanta pri starejših ženskah.
    2. Reindl v že omenjeni monografiji podaja razlago, da bi pojav lahko povezali z onikanjem (Mama so mi rekli ...), ko je za osebo ženskega spola pod vplivom nemščine kot odraz spoštljivosti uporabljena množinska oblika, saj se z moško obliko izrazita bodisi moški bodisi ženski spol. Onikanje se je kot ogovorna oblika v stoletjih opustilo tako med ljudmi kot v knjižnem jeziku, tudi jezikoslovci so ga kot odraz nemškega vpliva preganjali. Jezikoslovci torej ugibajo, ali ni morda za vse spole univerzalna glagolska oblika moškega spola (mama so rekli ...) ohranila spol tudi potem, ko je onikanje že izginilo, tudi pri edninskih oblikah ženskega spola (Mick je rekel ...).

    Po objavi odgovora smo prejeli tudi odzive bralcev naše svetovalnice, ki jih objavljamo v nadaljevanju:

    I. Kako daleč sega v resnici govorjenje na fanta?

    Bralka svetovalnice Alenka Župančič nam je sporočila, da se govor na fanta uresničuje prav v vseh govornih položajih, saj ženske iz okolice Bleda celo za ženske specifične situacije interpretirajo v moških jezikovnih oblikah, npr. »Ko sem rodil …«.

    II.

    Akademik Janez Orešnik k odgovoru dodaja še pojasnilo, da je pojav govorjenja na fanta razširjen tudi v južnopoljskih narečjih in da ga tam štejejo za povezanega z moškimi oblikami ženskih krstnih imen. Zaradi oblik kot Mick naj bi se pri ženskah uveljavilo ujemanje z moškim spolom. Zakaj imajo in imamo oblike kot Mick, pa ni znano. Pojav je velika dragocenost, ki jo je treba gojiti. Govorke, ki govorijo na fanta, naj bodo na to ponosne. Šola tega pojava ne sme dajati v nič.

    Helena Dobrovoljc (september 2015)