Kako je prav – »v« ali »za Bežigrad«?




  • Vprašanje:

    Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!


    Odgovor:

    Tako je, kot pravite: starejši govorijo za Bežigrad, za Bežigradom, mlajši uporabljajo predlog v. Zgodovinsko upravičena je seveda uporaba predloga za, saj je ime Bežigrad prvotno označevalo mesto, kjer je leta 1472 ob obleganju Ljubljane taboril turški beg, in kasneje hišo, ki so jo sezidali na tem mestu (na vogalu današnje Dunajske ceste in Jakšičeve ulice). Mestni predel za to hišo je bil torej logično za Bežigradom.

    Po Slovenskem pravopisu je prav samo za Bežigradom in pisati ter zborno govoriti moramo tako. Vse pa kaže, da bo jezikovni razvoj ob zemljepisnih imenih redki predlog za sčasoma zamenjal z v, kot se že nakazuje v pogovornem jeziku mlajših Bežigrajčanov in Ljubljančanov sploh (nekdaj Bežigrajcev in Ljubljancev).

    Marko Snoj (september 2015)


    Po objavi odgovora smo prejeli tudi odziv Silva Torkarja, ki ga objavljamo v nadaljevanju:

    Ime Bežigrad je velelniška (imperativna) zloženka tipa Skočiles, Skočidol(ina), Bežidolina. Bežigrad in Za Bežigrad sta poimenovanji njiv nedaleč od cerkve sv. Krištofa, zapisani na zemljevidu franciscejskega katastra iz l. 1825. Predložna raba za Bežigradom torej ne izvira iz dejstva, da gre za območje za hišo, imenovano Bežigrad, pač pa iz ledinskega imena, ki že vsebuje ta predlog, in je posamostaljeno, tako kot Zalog. Podrobneje v glasilu četrtne skupnosti Bežigrad Naš Bežigrad.

    Silvo Torkar (september 2016)