Vezava glagola »izgnati«
-
Vprašanje:
Zanima me, ali se glagol izgnati veže izključno s predlogoma iz in v ali pa je predlog odvisen – kot sicer – od samostalnika (iti na Jesenice, oditi iz Ljubljane).
Odgovor:
Glagol izgnati glede na svojo zgradbo (iz-gnati < gnati 'ven') res izrazito izpostavlja pomensko sestavino 'ven', ki se poleg predponskega obrazila iz- jasno kaže še v predlogu iz, ki glagolu neposredno sledi najpogosteje od vseh predlogov (v korpusu Gigafida okoli 1800 pojavitev). Ni pa nujno, da je pomenska sestavina 'ven' poleg predponskega obrazila iz- vedno izpostavljena tudi predložno. Tako se poleg izrazito pogostega predloga iz- ob glagolu izgnati – sicer redkeje, a še vedno dovolj pogosto – pojavljajo predlogi na, v, pa tudi z/s (če sledi neposredno glagolu v korpusu Gigafida okoli 160 pojavitev, nekatere tudi v pomenu sredstva ["s čim]).Čeprav je torej predlog z ob glagolu izgnati več 10-krat redkejši kot iz, je njegova raba mogoča. Podobno velja tudi za vidski ustreznik izganjati (iz 135 pojavitev v korpusu Gigafida, z/s 35 (vključno s pomenom 's čim'), torej približno 6-krat manj). Če si ogledamo še, kaj sledi predlogu z [domov, dvora, Dunaja, otoka, ozemlja, obale, posestva ...], ugotovimo, da gre za samostalnike, kjer bi ob označevanju mesta uporabili predlog na (na [domu, dvoru, Dunaju, otoku, ozemlju, obali, posestvu ...]). Raba predloga z/s za glagolom izgnati oz. izganjati je torej povezana z rabo predloga na za označevanje mesta tako kot v primerih, ki ste jih navedli (biti na : iti z/s).
Če povzamemo: čeprav se pomenska sestavina 'ven' pri glagolu izgnati oz. izganjati poleg predložnega obrazila iz- daleč najpogosteje potrjuje še v predlogu iz, je ob navedenih glagolih mogoče rabiti druge predloge, tudi z/s (v pomenu ločitve, odstranitve). Predlog z/s se uporablja s samostalniki, pri katerih bi za označevanje mesta rabili predlog na (torej podobno kot pri biti na : iti z/s)."
Domen Krvina (oktober 2015)
