Izvor priimkov »Mesec« in »Šemrov«




  • Vprašanje:

    Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.


    Odgovor:

    Priimek Mesec je 1.1. 2015 v RS nosilo 334 oseb, od tega 152 v osrednjeslovenski in 151 v gorenjski statistični regiji. Priimek je nastal kot vzdevek iz poimenovanja nebesnega telesa, prim. tudi priimek Sonce, ki ga je nosila meščanska, kasneje plemiška rodbina v Ljubljani v 16. In 17. stol.

    Priimek Šemrov je 1.1. 2015 v RS nosilo 207 oseb, od tega 110 v osrednjeslovenski statistični regiji, njegovo različico Šemrl pa 146 oseb. Priimka sta po obliki deležnika na -l od neohranjenega glagola *šemréti (prim. hišno ime Šemrov v okolici Črnega Vrha v občini Idrija, gl. Ivan Tominec, Črnovrški dialekt, Ljubljana 1964). Različica Šemrov odraža rovtarsko narečno spremembo glasovnega sklopa -ǝrv > -rov (črv > črov, umrl > umrov). Ruska etimologinja Ljubov V. Kurkina je na podlagi slovanskega leksikalnega gradiva rekonstruirala glagol *šemьrěti s prvotnim pomenom 'izgubljati moč, umirati, ugašati'. Priimek je najverjetneje nastal iz enakega vzdevka.

    Silvo Torkar (oktober 2015)