Izvor priimka »Rebolj«




  • Vprašanje:

    Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).

    Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.

    Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).


    Odgovor:

    Priimek Rebolj je 1.1. 2015 v RS nosilo 470 oseb, od tega 292 v osrednji Sloveniji, njegovi pisni različici sta Rebol (95 oseb, od tega 48 v gorenjski regiji) in Rebov (43 oseb).

    Za pripono -ol pravi Bajec (Besedotvorje slovenskega jezika, 1950), da ne izkazuje posebnega pomena in je zelo redka, kot primere navaja kozol 'košek iz drevesnega luba', močerol 'močerad', vrhol 'vrh'. Sławski (1974: 109) navaja tvorbe iz samostalnikov, pridevnikov in glagolov: psl. vŕholъ 'vršič', sln. kozol, bolg. bъrzol 'gorski potok' in psl. sokolъ < sokotati (onomatop. za oglašanje srake, kokoši). Snoj (Bezlaj 2005) navaja pri geslu vrhol toponime Vrhόle, Strmol, Pustol, za pripono pa domneva, da ima deminutivno funkcijo.

    Priimek Rebol(j) najbrž izhaja iz enako zvenečega vzdevka, ta pa je morda v zvezi s pridevnikom rébast 'kratkorep', ki je izpričan tudi v hrvaški Istri v pomenu 'brez repa'. Furlan (Bezlaj 1995) za rébast domneva povezavo z litovskim rembeti 'počasi in nezadostno rasti', Bezlaj (1968 in 1995) pa ga povezuje z glagolom rébati 'glodati', ki se razlaga kot prevojna stopnja h glagolu róbiti 'sekati'.

    Silvo Torkar (september 2015)