Kako uporabljamo zvezo »občutljiv na«?




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je sploh pravilno rabiti zvezo občutljiv na in v kakšnih primerih.


    Odgovor:

    Zveza občutljiv na predmet navadno označuje, da se osebek zaradi neke lastnosti, ki jo izrazimo s predmetom, odzove, spremeni, skratka, odreagira. V starejših slovenskih slovarjih, med njimi tudi v Pleteršniku in SSKJ, te besedne zveze ne najdemo, saj se je deležnik občutljiv povezoval le s predlogom za. Pravopisni slovar tako izpostavlja zgolj zvezo biti občutljiv za mraz.

    Že Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2013) pa opozarja na zvezo občutljiv na dotik v pomenu 'ki omogoča upravljanje z dotikom' in navaja značilne zglede kot zaslon, občutljiv na dotik.

    Pregled sodobnega gradiva v korpusu Gigafida nam kaže, da se v vlogi predmeta ob zvezi občutljiv na ne uporablja le samostalnik dotik, temveč tudi mraz, svetloba, virus, plesen, vreme, suša, tresljaj, sonce ... Torej tudi samostalniki, ki so bili nekdaj uporabljeni le s predlogom za.

    Podroben pregled gradiva nam torej razkriva vse večjo pogostnost zveze s predlogom na.

    Helena Dobrovoljc (oktober 2015)