Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?


    Odgovor:

    Vaša opažanja so pravilna, namreč da se zveza pridevnika prijazen in predloga do izhodiščno pojavlja predvsem ob osebah (in tudi živalih), kadar opisuje njihov odnos do drugih, zlasti kot značilno lastnost (npr. človek, prijazen do ... ali učitelj, prijazen do ... in tudi pes, prijazen do ...). Ker si lahko npr. ustanove predstavljamo kot sestavljene iz oseb, npr.

    • šola se je odločila [vodstvo šole],
    • urad je raziskoval [zaposleni na uradu],
    • sistem omejuje [ljudje, ki ga tvorijo]),

    je zvezo prijazen do mogoče rabiti tudi v tem primeru (npr. sistem, prijazen do ... ali država/uprava, prijazna do ... ali porodnišnica, prijazna do ...). Skrajni primer predstavlja prehod take lastnosti kot izhodiščnega odnosa na izdelke ali rezultate človekove dejavnosti, npr.:

    • izdelek, prijazen do ... ali
    • material, prijazen do … ali
    • avtomobil prijazen do ... ali
    • energija/tehnologija, prijazna do ... ali tudi
    • zakonodaja, prijazna do ...

    Taka raba je dokaj pogosta in je ne bi mogli označiti kot napačno.

    Zveza prijazen do kot pripis značilne lastnosti se torej ob pridevniku prijazen rabi zelo splošno, izvorno sicer res kot oznaka za človekovo lastnost oz. odnos, posredno pa tudi za vse, kar je sestavljeno iz ljudi (npr. država, uprava, sistem) in naposled za vse, kar predstavlja rezultat/izdelek človekove dejavnosti (npr. zakonodaja, tehnologija, izdelki) – pri tem zadnjem bi lahko govorili o neke vrste personifikaciji.

    Omenjena zadnja stopnja glede na izhodiščni pomen (ki ima do koga/česa blag, naklonjen odnos) že predstavlja nov pomen (ki ima lastnosti, ki so za koga/kaj dobre, ugodne). V tem drugem pomenu se – kot ugotavljate – zlasti pred pridevnikom prijazen zelo pogosto, pogosteje kot predlog do za pridevnikom, rabi dajalnik (komu/čemu, npr. okolju/naravi, uporabnikom, ljudem, bolnikom, invalidom, družini, živali, koži itd. prijazen). Novi pomen ima torej tudi posebno izrazno strukturo (KOMU/ČEMU prijazen), ki ga ločuje od izhodiščnega, čeprav tudi novi pomen možnost uporabe izhodiščne izrazne strukture (prijazen DO) še ohranja.

    Če zaključimo: v pomenu, ko pridevnik prijazen opisuje dobro, ugodno lastnost česa za koga/kaj, se pogosteje rabi dajalnik pred pridevnikom, čeprav je raba predloga do za pridevnikom v istem pomenu mogoča in bi težko trdili, da je napačna. Medtem strukture z dajalnikom ni mogoče rabiti v izhodiščnem pomenu (npr. učitelj, prijazen *učencem). Predlog do pa se ob pridevniku prijazen lahko rabi v vseh pomenih, čeprav v neizhodiščnem (»ki ima lastnosti, ki so za koga/kaj dobre, ugodne«) sorazmerno redkeje kot dajalnik.

    Domen Krvina (oktober 2015)