Priredno zložena lastna imena




  • Vprašanje:

    Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:

    Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)


    Odgovor:

    Kadar dva pridevnika nastopata v priredni zvezi in se je zanjo uveljavil enobesedni zapis z vezajem, tvorjenko imenujemo priredna zloženka.

    Za te zloženke je značilno, da lahko vrstni red sestavin zamenjamo, pomen pa se ne spremeni: črno-bel televizor, slovensko-italijanska meja. Izjemo pri zamenjavi sestavin predstavljajo le taka poimenovanja, kjer gre za smer, npr. poimenovanja slovarjev, torej slovensko-angleški slovar ima drugačen pomen kot angleško-slovenski slovar.

    Enako kot pri občnih besedah velja pri lastnih imen: če pridevnika iz lastnih imen nastopata v prirednem razmerju, sta povezana z vezajem. Pri sklanjanju se premenjuje le druga sestavina zloženke, kar velja za občne besede in lastna imen:

    • finančno-računovodski sektor finančno-računovodskega sektorja …
    • Breznik-Ramovšev pravopis Breznik-Ramovševega pravopisa …

    Kot je razvidno iz zadnjega zgleda, se pri povezavi svojilnih pridevnikov prva sestavina okrni, npr.: Breznikov in Ramovšev pravopis > Breznik-Ramovšev pravopis. Tako še:

    • Ciril-Metodova družba Ciril-Metodove družbe …
    • Creutzfeld-Jakobov sindrom Creutzfeld-Jakobovega sindroma

    Če gre za povezavo pridevnikov na -ski, sta obe sestavini neokrnjeni, npr.:

    • Krško-Brežiško polje Krško-Brežiškega polja …
    • Kamniško-Savinjske Alpe Kamniško-Savinjskih Alp …

    Z malo začetnico pišemo drugo sestavino v primerih, ko kot lastno ime pojmujemo zvezo v celoti, posamezne sestavine (pridevnik samostalnik) pa ne, npr. ime prekopa je Donavsko-črnomorski prekop, le ena sestavina (npr. donavski prekop) ne označuje lastnoimenske danosti. Drugače je pri Krško-Brežiškem polju, kjer sta tudi Krško polje in Brežiško polje lastni imeni.

    Avstro-Ogrska je posebno zgodovinsko ime, kjer je prišlo do nekaterih odstopanj od zgoraj opisanih zakonitosti. Za začetek pojasnimo, da je ime samostalniško in ne pridevniško. Gre za zloženko Avstrija in Ogrska > Avstrija-Ogrska, ker pa je prva sestavina okrajšana, zapišemo: Avstro-Ogrska. Priredne zloženke (zloženke, kjer sta v podstavi dve enakovredni vezalno povezani polnopomenski sestavini), pri katerih je prva sestavina okrajšana, imenujemo vezalne zloženke in pri teh vezaja ne pišemo več:

    • arteriovenski < arterijsko-venski
    • baltoslovanski < baltsko-slovanski

    Ime Avstro-Ogrska kljub zgoraj opisanem dogovoru, ki ga aktualna pravopisna pravila sicer še ne kodificirajo, ohranja vezaj. Tako tudi pridevnik iz tega imena: avstro-ogrska monarhija. Imena smo se skozi 20. stoletje navadili v taki meri, da bi bil poseg v ustaljen zapis oz. normiranje *Avstroogrska (stvar. i.) in *avstroogrska monarhija med uporabniki verjetno sprejet s težavo.

    Nasploh bo treba o zapisu vezalnih zloženk, ki so pridevniške in izlastnoimenske, brez vezaja še razmisliti, saj je zapis skupaj, npr. cirilmetodijski za marsikoga neprimeren, saj zabrisuje prvotno motiviranost oz. lastnoimensko podstavo tvorjenke.

    Problem nastane tudi, ko se okrajšane priredne zloženke, torej vezalne zloženke v besedilu »srečajo« s podrednimi zloženkami, torej so enakopisne, imajo pa drugačen pomen. V Slovarju pravopisnih težav na portalu Fran (www.fran.si) je takih primerov več, npr.:

    • afroazijski
      v pomenu afriški in azijski (npr. afroazijske države)
      v pomenu azijski z afriškimi prvinami (npr. ljudje afroazijskega rodu)

    Helena Dobrovoljc (oktober 2015)