Matematika: »vdrti« ali »udrti kot«




  • Vprašanje:

    V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.


    Odgovor:

    Gradivo, ki nam je na voljo, res priča o neustaljenosti termina, čeprav je pogostnost zveze vdrti kot vendarle nekoliko večja. Razlog za dve poimenovanji lahko najdemo v različnih pogledih na pojav:

    • O udrtem kotu govorimo, če ta nastane po tem, ko se navidezna krožnica »udre« (glagol udreti se: sneg se mi je udrl pod nogo, strop jame se je udrl pod težo ...).
    • O vdrtem kotu govorimo, ko v navidezno krožnico naredimo vdrtino tudi na invaziven način, z vdorom (glagol vdreti: vdrli so v poslopje).

    Kot vidite, govorimo o istem pojavu, različna je le naša predstava o terminu, saj spremenimo pogled na vršilca dejanja (vdreti > vdrt), ki je v enem primeru lahko hkrati tudi prizadeti (udreti se > udrt).

    Vendar v terminologiji slovnična razlaga ne utemeljuje rabe izraza. Tudi v primerjavi s preostalimi izrazi te skupine (npr. izbočeni kot, iztegnjeni kot, kot nič, ostri kot, polni kot, pravi kot, topi kot, udrti/vdrti kot) lahko ugotovimo, da poimenovanja nimajo usklajene motivacije, saj so nekateri termini nastali z opisom oblike kota (ostri, pravi kot), drugi pa so poimenovani z deležniškimi izrazi, ki izhajajo iz opisa glagolskega dejanja (iztegnjeni), tretji pa imajo povsem drugo motivacijo (kot nič).

    Smisel terminoloških poimenovanj je v tem, da se z enotnostjo doseže najmanjša stopnja nesporazuma ... V primerjavi z motiviranostjo poimenovanja v drugih jezikih, kjer govorijo o vdrtem kotu kot o zrcalnem kotu (angl. reflex angle) oz. kotu, ki je zrcalna slika izbočenega (nem. überstumpfer Winkel), bi bilo bolj smiselno uporabljati starejšo terminologijo, namreč vbočeni kot kot par izbočenemu kotu. Verjetno pa je učencem lažje pojasniti pojem vdrti kot kot vbočeni kot.

    Ob tem naj opozorim, da je geometrijsko izrazje v SSKJ pojmovano nekoliko drugače, verjetno gre za napako, saj SSKJ loči dva kota:

    1. vbočeni ali konkavni kot je po SSKJ kot, manjši od 180 stopinj in večji od 90 stopinj (imenuje se tudi vbokli kot);
    2. izbočeni ali konveksni kot je po SSKJ kot, večji od 180 stopinj in manjši od 360 stopinj (imenuje se tudi izbokli kot).

    Definicija, ki jo danes slišijo učenci v šolah in ki jo najdemo tudi v učbenikih za matematiko, pa je obratna:

    1. izbočeni kot je manjši od 180 stopinj in večji od 90 stopinj;
    2. vdrti kot je večji od 180 stopinj in manjši od 360 stopinj.

    Poimenovalna neenotnosti vdrti kot – udrti kot v učbenikih, kjer vendarle prevladuje raba izraza vdrti kot, je treba rešiti s pomočjo matematikov terminoloških strokovnjakov. Z jezikoslovnega vidika sta možnosti dve (vdrti/udrti kot), z normativnega pa dajemo prednost tistemu, ki je v rabi bolj ustaljen, torej vdrti kot.

    Helena Dobrovoljc (december 2015)