Človekove pravice: kako poimenovati deklaracijo o njih




  • Vprašanje:

    Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).

    Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.




    Odgovor:

    Strinjam se z vami, da zaradi neuradnega poimenovanja ime deklaracije ostane neustaljeno, a naj opozorim tudi, da je prav zaradi tega dejstva pomembno razmisliti o ustreznem in čim bolj nedvoumnem poimenovanju. Nepredložna oblika besedne zveze je lahko deloma tudi zavajajoča, saj je zgradba deklaracija človekovih pravic (v pomenu javna izjava, razglas ...) sicer skladenjsko ustrezna, toda v rabi pogosto nastopa tudi s pojasnilom, kdo je to deklaracijo sprejel, torej: deklaracija OZN o človekovih pravicah. V tem primeru je verjetno očitno, da z nepredložno oz. rodilniško obliko izražamo tudi svojino (OZN), ni pa smiselno, da bi spreminjali nepredložno zvezo v predložno le tedaj, kadar bi ob samostalniku deklaracija nastopala tudi ustanova, ki je razglas, podpis oz. katero koli dejanje, povezano z deklaracijo tudi organizirala, vodila.

    Prednost dajem predložnemu poimenovanju deklaracija o človekovih pravicah ali deklaracija (OZN) o človekovih pravicah.

    Helena Dobrovoljc (december 2015)