Različna obravnava domišljijskih imen




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj je zveza lisica Zvitorepka v pravopisu obravnavana kot stalna besedna zveza z lastnim imenom, npr. zveza Rdeča kapica, ki je sicer pojmovana kot enodelno večbesedno domišljijsko ime, pa ne.


    Odgovor:

    Domišljijski liki so v slovenščini poimenovani na različne načine.

    Najpogostejša so enobesedna domišljijska imena, kot so npr. Aladin, Miškolin, Sapramiška, Zvitorepec. Pri večbesednih domišljijskih imenih (npr. Rdeča kapica, Obuti maček, Snežna kraljica) pišemo z veliko začetnico le prvo, pridevniško sestavino, medtem ko pri večdelnih domišljijskih imenih, kjer je vsaka od sestavin lastno ime, vse dele pišemo z veliko začetnico (npr. Brkonja Čeljustnik, Pika Nogavička, Miki Miška, Peter Nos, Jaka Racman). Posebnost pri domišljijskih imenih so stalne besedne zveze, v katerih je prva sestavina občno ime in se zato piše z malo začetnico, druga sestavina pa je lastno ime in se zato piše z veliko začetnico (npr. muca Copatarica, maček Muri, palček Smuk, škrat Kuzma, zvezdica Zaspanka, lisica Zvitorepka). Kadar te zveze uporabimo kot stvarno ime, tudi prvi del zapisujemo z veliko začetnico (npr. pravljica Muca Copatarica, igrica Maček Muri).

    Večbesedna domišljijska imena, kot je npr. Rdeča kapica, niso obravnavana kot stalne besedne zveze z lastnim imenom zato, ker nobena od sestavin zveze sama po sebi ni lastno ime, temveč je lastno ime le zveza v celoti. Zato se z veliko začetnico piše le prva sestavina oz. začetek celote. Pri zvezi lisica Zvitorepka in podobnih zvezah je druga sestavina lastno ime, ki se piše z veliko začetnico, prva pa je občno ime, ki se piše z malo.

    Urška Vranjek Ošlak (december 2015)