Zapis imena »Černelavci«




  • Vprašanje:

    Imam vprašanje glede zapisa krajevnega oz. zemljepisnega imena Černelavci (vas v Prekmurju). Med prijatelji je prišlo do pogovora, da naj bi se uporabljala tudi oblika zapisa vasi, ki se sicer uporablja pogovorno Črnelavci.

    Zanima me vaše strokovno mnenje.


    Odgovor:

    Krajevna imena imajo svojo standardizirano (knjižno) obliko, ki se uporablja v vseslovenskem jezikovnem položaju, in nestandardizirano (narečno) obliko, ki se uporablja v govornih položajih na lokalni ravni, in se lahko v izgovoru zaradi izkazovanja narečnih značilnosti razlikuje od standardizirane oblike. Z določitvijo standardizirane oblike se ukvarja Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki deluje pri Geodetski upravi RS.

    Krajevno ime vasi Černelavci (pri Murski Soboti) je izpeljano iz vzdevka Črnel, ki se ohranja tudi v priimkih Črnel, Črnela, Černel, Černela, itd., vzdevek pa temelji na pridevniku črnel, ki ima pomen ‛rdeč'. (Vir: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, M. Snoj, 2009) Razhajanja med zapisi navedenih priimkov izhajajo iz standardizacije zapisa glasu zlogotvorni r, ki se v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku zapisuje s črko r (npr. vrt, prt, črv), izgovarja pa kot /ər/, v starejših različicah slovenskega knjižnega jezika pa se je zapisoval z dvočrkjem er (npr. vert, pert, červ). Enako razhajanje je prisotno tudi v zapisu zemljepisnega imena, ki ga nosita dva panonska kraja Gerlinci (v Prekmurju) in Grlinci (v Slovenskih Goricah).

    Zapis krajevnega imena Črnelavci bi tako sicer bil jezikoslovno utemeljen, saj bi bil sistemsko poenoten s prekmurskimi krajevnimi imeni Črnci, Grlava, Trdkova in Trnje, vendar pa bi sprememba od prebivalcev terjala posodobitev osebnih dokumentov in morda še kaj, s čimer pa se niso vedno vsi pripravljeni soočiti.

    Mojca Horvat (december 2015)