Vejica med stavčnima členoma

[Moderator]

Vprašanje:

Kako je z vejico med dvema enakima stavčnima členoma (npr. dva zaporedna prislovna določila kraja)?

Npr.:

• V križišču na koncu ulice je treba zaviti desno po klancu navzdol.
• V križišču, (in sicer tistem) na koncu ulice je treba zaviti desno, (torej/in sicer) po klancu navzdol.
• V križišču, (in sicer) na koncu ulice, je treba ...
  
  

Odgovor:

Stava vejice je v navedenem primeru odvisna od tega, ali je druga besedna zveza v nizu res samostojno prislovno določilo ali pa zgolj skladenjsko in pomensko dopolnilo prvega.

Kadar drugi del natančneje določa prvega in je skladenjsko sestavnik istega glavnega stavčnega člena, vejice ne zapišemo: pri primeru v križišču na koncu ulice, zapisanem brez vejice, je na koncu ulice desni prilastek samostalnika križišče (katero križišče? tisto na koncu ulice). Podobno pri zvezi desno po klancu navzdol drugi del le natančneje opredeljuje, dopolnjuje prvega (kam desno? po klancu navzdol), oba skupaj pa tvorita prislovno določilo kraja.

Kadar pa je druga zveza le pojasnilo prve oziroma njeno ubesedenje z drugimi besedami, zapišemo vejico tako pred pojasnjevalnim delom kot za njim: V križišču, na koncu ulice, je treba zaviti desno, po klancu navzdol. V tem primeru lahko – kot ste že nakazali – pojasnjevalni del uvedemo tudi z veznikom, npr.: V križišču, tj. na koncu ulice, je treba zaviti desno, in sicer po klancu navzdol.

Tina Lengar Verovnik (januar 2016)