Raba velike in male začetnice pri poimenovanju hrane, jedi in rastlin
-
Vprašanje:
Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).
Odgovor:
Izraze, s katerimi poimenujemo rastline in jedi, pišemo z malo začetnico: vrtnica, zelena solata; ajdovi žganci, rižota.Kadar pa je poimenovanje sestavljeno iz več besed in je prva sestavina pridevniška, nastala iz lastnega imena, so uporabniki pogosto v zadregi. Tedaj se ravnamo v skladu z naslednjimi načeli:
1
Večbesedna poimenovanja rastlin in jedi, ki se začenjajo z izlastnoimenskim pridevnikom na -ski, pišemo z malo začetnico: idrijski žličniki, prekmurska gibanica, nepalski čaj, dunajski zrezek, londonske rezine ipd.
2
Večbesedna poimenovanja rastlin in jedi, ki se začenjajo z izlastnoimenskim pridevnikom na -ov/-ev (iz moških samostalnikov) ali -in (iz ženskih samostalnikov), lahko pišemo z veliko začetnico, če imamo v ospredju njihov svojilni pomen, z malo pa, če se je svojilnost oz. povezava z osebo, po kateri je rastlina/jed poimenovana, že toliko izgubila, da je ne občutimo.
Ker je odločanje pri tem preveč subjektivno, se pravopisci nagibamo k veliki začetnici.
2.1
To velja še zlasti, kadar govorimo o jedeh, pripravljenih za slavne osebe ali ki so jih pripravile slavne osebe: Karađorđev zrezek, Esterhazyjeve rezine, Mozartove kroglice, Wellingtonova pečenka ... Ne nazadnje veliko začetnico utemeljuje tudi pogosta raba z desnim prilastkom: pečenka Wellington, rezine Esterhazy ipd.
2.2
Kadar govorimo o rastlinah, pa jezikovna raba kaže, da se imenska podstava iz zavesti govorcev slovenščine izgublja. Zato pišemo taka poimenovanja tudi z malo začetnico: Zoisova/zoisova zvončica, Blagayev/Blagajev/blagajev volčin, Sprengerjev/sprengerjev beluš.
Še zlasti to velja za tiste izimenske pridevnike, kjer imenska podstava ni sodobni priimek, temveč religijsko, bajeslovno ali kako drugo zgodovinsko ime: judeževo drevo, božje drevce, marijini laski, kristusov trn, salomonov pečat (lišaj).
2.3
Posebnost so tisti izlastnoimenski pridevniki, ki so nastali iz tujega imena in ki jih pisno podomačimo v tolikšni meri, da povezave z osebo sploh ne zaznamo več: cojzova zvončica.
Helena Dobrovoljc (februar 2016)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.