Vejica in večbesedna vezniška zveza »v primeru da«
-
Vprašanje:
Ali je lahko zveza v primeru da tudi večbesedni veznik, zaradi česar pred da ni vejice? Primer: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %.
Odgovor:
V nedavno izdani monografiji Pravopisna razpotja (Založba ZRC, 2015) Marta Kocjan Barle obravnava tudi zvezo, ki vas zanima. V prispevku ugotavlja, da v gradivu korpusa FidaPLUS močno prevladuje zapis z vejico (razmerje je 8000 : 200 zgledov), kar pomeni, da predložni zvezi »v primeru« sledi da-stavek (lahko pa tudi ko-stavek ali če-stavek), pred katerim zapišemo vejico; npr. Lepotnega kirurga bi obiskala le v primeru, da bi imela zaradi nesreče izmaličen obraz ali telo. Tako stanje potrjuje tudi gradivo korpusa Gigafida (razmerje je 20.600 : 800 zgledov), iz katerega je vzet zgornji zgled.Vendar pa to ne pomeni, da so zgledi, ko je besedna zveza v primeru le sestavina večbesednega veznika (ko torej vejice pred veznikom ni), nujno skladenjsko neustrezni. Marta Kocjan Barle navaja zgled Varneje je izravnati se, v primeru da se prevladujoča sila izkaže kot napadalna. Večbesedni veznik v takih primerih preberemo brez vmesnega premora, pomensko pa je v celoti zamenljiv z enobesednim veznikom če oziroma kadar.
Tudi v vašem zgledu sta možna zapisa torej dva, prav tako tudi dve skladenjski možnosti in dve branji. Večina piscev bi se odločila za poved, v kateri je poudarjeno izgovorjena zveza v primeru del nadrednega stavka (v primeru [...] bi se raba energije povečala), da-stavek pa je stavčni prilastek k tej zvezi (v katerem primeru? da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo): V primeru, da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %. Druga, veliko redkejša možnost (sploh na začetku povedi) pa je uporaba večbesednega veznika, torej zapis brez vejice in branje brez vmesnega premora: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %. Najbrž je tovrstnih zapisov zelo malo tudi zato, ker pisci raje uporabijo nazornejši enobesedni veznik če – nekateri tudi pod vplivom slogovnega napotka, ki so ga kdaj slišali, češ da se takim dolgim vezniškim zvezam, kadar imajo enobesedne ustreznike, raje izognemo.
Tina Lengar Verovnik (februar 2016)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.