Vejica in večbesedna vezniška zveza »v primeru da«
-
Vprašanje:
Ali je lahko zveza v primeru da tudi večbesedni veznik, zaradi česar pred da ni vejice? Primer: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %.
Odgovor:
V nedavno izdani monografiji Pravopisna razpotja (Založba ZRC, 2015) Marta Kocjan Barle obravnava tudi zvezo, ki vas zanima. V prispevku ugotavlja, da v gradivu korpusa FidaPLUS močno prevladuje zapis z vejico (razmerje je 8000 : 200 zgledov), kar pomeni, da predložni zvezi »v primeru« sledi da-stavek (lahko pa tudi ko-stavek ali če-stavek), pred katerim zapišemo vejico; npr. Lepotnega kirurga bi obiskala le v primeru, da bi imela zaradi nesreče izmaličen obraz ali telo. Tako stanje potrjuje tudi gradivo korpusa Gigafida (razmerje je 20.600 : 800 zgledov), iz katerega je vzet zgornji zgled.Vendar pa to ne pomeni, da so zgledi, ko je besedna zveza v primeru le sestavina večbesednega veznika (ko torej vejice pred veznikom ni), nujno skladenjsko neustrezni. Marta Kocjan Barle navaja zgled Varneje je izravnati se, v primeru da se prevladujoča sila izkaže kot napadalna. Večbesedni veznik v takih primerih preberemo brez vmesnega premora, pomensko pa je v celoti zamenljiv z enobesednim veznikom če oziroma kadar.
Tudi v vašem zgledu sta možna zapisa torej dva, prav tako tudi dve skladenjski možnosti in dve branji. Večina piscev bi se odločila za poved, v kateri je poudarjeno izgovorjena zveza v primeru del nadrednega stavka (v primeru [...] bi se raba energije povečala), da-stavek pa je stavčni prilastek k tej zvezi (v katerem primeru? da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo): V primeru, da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %. Druga, veliko redkejša možnost (sploh na začetku povedi) pa je uporaba večbesednega veznika, torej zapis brez vejice in branje brez vmesnega premora: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %. Najbrž je tovrstnih zapisov zelo malo tudi zato, ker pisci raje uporabijo nazornejši enobesedni veznik če – nekateri tudi pod vplivom slogovnega napotka, ki so ga kdaj slišali, češ da se takim dolgim vezniškim zvezam, kadar imajo enobesedne ustreznike, raje izognemo.
Tina Lengar Verovnik (februar 2016)
