Pisanje zvez in zloženk s prislovom »dolgo«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgo delujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?

Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.

Odgovor:

Priponske pridevniške tvorjenke iz besednih zvez vedno pišemo skupaj, in sicer ne glede na to, ali je prva sestavina izvorno predlog ali pridevniška beseda. Stare (a ne zelo stare) tovrstne tvorjenke so npr. malodúšen, trdovráten, hudomúšen, dolgotrájen mlajše npr. kratkohláčen, dolgoléten, blagozvóčen, mnogojezíčen, dvóčlénski, enopoménski, vodnogospodárski, malomeščánski.

Tudi zloženke dveh pridevniških besed pišemo skupaj, npr. óbčečlovéški »nanašajoč se na vse ljudi«, vsemogóčen »ki vse (z)more«, skupaj pišemo tudi pridevniške zloženke, ki imajo v podstavi izpridevniški prislov: dolgojezičen (< tak, ki ima dolg jezik), dolgotrajen (< tak, ki dolgo traja). Navadne zveze prislova in pridevniške besede pa pišemo narazen, npr. splôšno znàn. O tem smo v svetovalnici že pisali tule, sklicujoč se na 519. člen Pravil Slovenskega pravopisa, ki jih najdete na Franu.

Vprašanje je seveda, kako ločevati navadne prislovne zveze od zloženk dveh pridevnikov, te pa od priponskih tvorjenk iz prvega odstavka. Najzanesljivejše pomagalo je odgovor na vprašanje, ali je sestavini mogoče razdvojiti, čeprav v rabi ni živo. Če je torej sprememba besednega reda v stavku mogoča, imamo dve besedi (prislov in pridevnik) in ne ene zloženke. Zvezo splôšno znàn lahko v stavku obrnemo ali razdvojimo, ko rečemo npr. To dejstvo je znano splošno ali Splošno in že dolgo znano je … V zloženkah, kot sta óbčečlovéški in vsemogóčen, pa nikakor ne moremo zamenjevati sestavin ali jih razdvajati.

Lep primer navajajo že pravopisna pravila: medtem ko je izraz On je poročen na novo – torej tudi On je na novo poročen – popolnoma ustrezen, pa zloženke nôvoporočèn ne moremo razdvajati. Podobno visokoletèč : visôko letèč. Naše misli so lahko le visokoletéče, medtem ko je jata ptic lahko visôko letéča, lahko pa rečemo tudi, da je leteča visoko.

Naglasne razmere pri teh primerih pomagajo zelo omejeno. Če je obravnavana enota enonaglasna, je gotovo zloženka, če je dvo- ali večnaglasna, pa je lahko navadna zveza prislova in pridevniške besede ali zloženka.

S pomočjo povedanega lahko sklenemo, da je dolgo delujoč bodisi zveza prislova in pridevniške besede, ki jo moramo pisati narazen, bodisi pridevniška zloženka dolgodelujoč, ki jo pišemo skupaj, kadar izraža pomen 'tak, ki dolgo deluje'. Kot zloženka se pojavlja v ustaljenih zvezah in ima v njih vlogo vrstnega pridevnika (npr. dolgodelujoče gnojilo). Kadar lahko prvo sestavino stopnjujemo ali kako drugače modificiramo, pa gre gotovo za zvezo prislova in pridevnika, npr.:

Pripravke delimo na hitro, srednje dolgo in zelo dolgo delujoče; odlok o ustanovitvi že dolgo delujočega zavoda).

Res pa je, da raba zelo omahuje, saj sta lahko isti prvini enkrat sestavini zloženke, drugič sestavini besedne zveze. V korpusu Gigafida najdemo npr. precej zgledov za dolgodelujoči inzulin kot vrsto inzulina, neredki pa so tudi primeri za besedno zvezo:

Mešanice zelo kratko ali kratko delujočega inzulina s srednje dolgo delujočim v različnih razmerjih pridejo v poštev predvsem pri starejših diabetikih tipa II.

Pisci se razlike pogosto ne zavedajo, zato najdemo veliko zapisov narazen tudi, ko gre očitno za pomen 'tak, ki dolgo deluje', npr.

Dolgo delujoči insulin je primeren za uravnavanje krvnega sladkorja ponoči.

Tako stanje je v korpusu tudi pri drugih skladenjsko podobnih tvorjenkah/zvezah: trajnogoreča in trajno goreča peč, dolgogoreča in dolgo goreča sveča ipd.

Tina Lengar Verovnik, Marko Snoj (januar 2016)