Naj upoštevam SP 2001 ali SSKJ2?

Moderator

Vprašanje:

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Odgovor:

Vaše zadrege so povezane z okoliščinami nastanka najobširnejših tudi najbolj aktualnih slovarjev slovenskega jezika. Oba SSKJ (prva izdaja) in SP 2001 nastala iz ista gradivske osnove, tj. 3,4-milijonskega gradiva, ki so ga jezikoslovci zbirali vse od prvih zamisli za SSKJ, torej uradno vse od leta 1945. Ob nastajanju SSKJ je bilo gradivo analizirano v skladu s sočasnimi jezikovnonormativnimi načeli, kakršna so prevladovala v družbi 70. in 80. let 20. stoletja. Tej zasnovi precej zvesto sledijo slovaropisci v SP 2001, ob katerem nove gradivske raziskave niso bile opravljene, delo slovaropiscev pa je usmerjala Pravopisna komisija pri SAZU, ki jo je vodil Jože Toporišič in ki je skrbela za bolj izraženo normativno vrednotenje. Normativno vrednotenje posameznih različic v SP 2001 je bilo v večji meri podvrženo sistemski logiki, ki izhaja iz slovnice, kot pa logiki, kakršno je narekovalo gradivo. In gradivo, ki so ga imeli slovaropisci pri pravopisnem slovarju v 90. letih na voljo, pogosto ni potrdilo rešitev, ki so jih uzakonili pod pezo načel pravopisne komisije – še zlasti velja to za feminative, kjer je pravopisni slovar pogosto uzakonjal sistemsko dopustne rešitve, med njimi pa ni vzpostavljal vrednostnega razmerja. Druga izdaja SSKJ (SSKJ2) je poskus posodobitve slovarske zbirke z gradivom iz Slovarja novejšega besedja (2012) in korpusnega gradiva. S tega vidika je težko pričakovati popolno uravnoteženost med slovarjema.

Pojasnilo o posameznih rešitvah, ki vas zanimajo, vam podajamo v nadaljevanju.

Helena Dobrovoljc

-------------------------------------------------------------------------

SSKJ2 je informativno-normativni slovar, kar pomeni, da nas v prvi vrsti seznanja z jezikovno rabo, pri opisu jezika v pravopisnem slovarju, ki je temeljni kodifikacijski priročnik, pa pomembno vlogo opravljajo tudi druga načela. Splošni razlagalni slovar običajno jezik prikazuje širše kot pravopisni slovar.

Samostalnik košarka ima v SSKJ2 navedeni naglasni dvojnici (košárka tudi kóšarka). Med dvojnicama stoji kvalifikator tudi, kar pomeni, da se druga oblika v knjižnem jeziku ali umika ali uveljavlja. Glede na aktualne jezikovne priročnike je torej v govorjenem knjižnem jeziku naglas na drugem zlogu pravilnejši: Gledal sem košárko.

Feminativi, tj. poimenovanja oseb ženskega spola ali samic, se iz samostalnikov moškega spola lahko tvorijo z različnimi priponami (npr. -ica, -inja, -ka, -ulja, -ov-ka/-ev-ka), kar nazorno izkazujejo samostalniki, ki jih navajate.

Kot ugotavljate, lahko iz samostalnika nogometáš tvorimo dva feminativa: nogometášinja in nogometášica. SSKJ2 navaja le samostalnik nogometášica, saj je v sodobni rabi veliko bolj uveljavljen kot samostalnik nogometášinja. S pripono -ica se denimo tvorijo tudi feminativne oblike od samostalnikov moškega spola, ki označujejo nekatere vrste športnikov, npr. rokometáš (rokometášica), dolgoprogáš (dolgoprogášica).

Feminativa jahálka in jaháčica sta navedena tako v SSKJ2 kot tudi v SP 2001. SSKJ2 pri iztočnici jaháčica usmerja na iztočnico jahálka. Nekoliko pogostnejša raba samostalnika jaháčica je izkazana tudi v besedilnem korpusu Gigafida. V SP 2001 razmerje med obema samostalnikoma ni vzpostavljeno, samostalnika sta prikazana v dveh slovarskih sestavkih, saj sta tvorjena iz dveh podstav moškega spola (iz samostalnikov jahálec in jaháč). To pomeni, da se lahko enakovredno rabita obe obliki (jahálka in jaháčica).

Iz podstave moškega spola cítrar se prav tako lahko tvorita dva feminativa: cítrarka in cítrarica. V sodobni rabi je pogostnejši feminativ, tvorjen s pripono -ka. V korpusu Gigafida je med samostalnikoma cítrarka in cítrarica izkazano podobno razmerje kot med samostalnikoma nogometášica in nogometášinja.

Samostalnik mišák zaznamuje mišjega samca in pozna tudi redkejšo dvojnično obliko mišják. Samostalnik míšek je manjšalnica, tvorjena s pripono -ek. Gre torej za dve besedi z različnima pomenoma: prva označuje miš moškega spola, druga pa majhno miš (sicer tudi zlasti moškega spola).

Tanja Mirtič, Domen Krvina (februar 2016)