Besedni red v slovenščini




  • Vprašanje:

    Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

    Primer:

    • Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
    • Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
    • Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

    Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.


    Odgovor:

    Pri običajnem tvorjenju besedil naravni govorec jezika sledi členitvi po aktualnosti, kar pomeni, da se poved začne s prvino, ki se nam porodi v mislih najprej – odvisno od prejšnje povedi oz. okoliščin sporočanja, na koncu povedi pa je jedro povedanega. Take ugotovitve najdemo že pri Brezniku v znameniti razpravi o besednem redu v slovenščini (1908).

    Pri členitvi po aktualnosti moramo ločiti tri prvine:

    1. predmet stavka (= izhodišče)
    2. jedro
    3. prehodni del s povezovalno vlogo

    Pri odgovoru bomo najprej ponazorili, da je besedni red odvisen od sobesedila (A). Nato bomo prikazali razmerje med pravimi naklonskimi glagoli in izrazi v vlogi naklonskih glagolov, nato pa bomo ob posameznih stavah v povedi ponazorili manjšo in večjo stopnjo usterznosti za bralca/poslušalca besedila.

    A

    Če bi se vaša poved nahajala sredi nekega besedila, bi lahko sklepali, da je kontekst takle:

    • Javni zavod (1) je sprejel (3) program dela (2).
    • Sprejeti program dela (1) je javni zavod dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju (2).

    Besedni red je v največji meri povezan s sobesedilom. Navidez nevtralno postavljene enote stavka (osebek povedek predmet – s prilastki in prislovnimi določili) v samostojni povedi se lahko zamenjajo, če so del obsežnejšega besedila.

    B

    Vendar vas očitno zanima možnost, da predmet postavimo med naklonski glagol in nedoločnik. Take stave slovničarji in stilistiki niso izrecno niti omenjali niti omejevali.

    Že bežen pogled v gradivo pa pokaže, da med obe glagolski obliki pogosto postavljamo prislov (Jure zna zelo hitro teči). Če naklonski glagol nadomestimo z deležniško obliko v naklonski vlogi (je dolžan, je prisiljen …), potem se glede besednega reda ne spremeni nič: Jure je prisiljen zelo hitro teči. Tudi poved, v kateri bi bila naklonska oblika in nedoločnik skupaj, je sicer pomensko povsem sprejemljiva (Jure je prisiljen teči zelo hitro.)

    V vaši povedi pa je treba med sestavine glagolskega izraza postaviti predmet, kar je v slovenščini mogoče in tudi pogosto:

    • Kranj je prisiljen odpadke vozit v Logatec
    • Oškodovanec je dolžan škodo prijaviti pisno pooblaščencu upravljavca

    Če ponazorimo povedano na vaši povedi najprej s pravim naklonskim glagolom in z golim predmetom (a), nato še s konkretnim (b), potem ugotovimo, da je poved (b) povsem sprejemljiva.

    • (a) Javni zavod mora program poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
    • (b) Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Če bi postavili predmet za naklonski glagol in nedoločnik, potem je zaradi izglagolskega levega prilastka v besedni zvezi, ki je tudi v določni pridevniški obliki (sprejeti), nerodno uporabiti pridevnik sprejeti ob glagolu poslati (c). Pri tem je očitno tudi, da ne moremo ločiti enot predmeta (sprejeti program dela).

    • (c) Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Možnost (c) je torej z vidika enoumnega razumevanja povedi manj sprejemljiva.

    Povsem sprejemljiva je tudi tretja ubeseditvena možnost (č) (če predpostavljamo, da je jedro povedanega ustanovitelj):

    • (č) Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Edini pomislek je povezan s pričakovanjem uporabnika, ki naj bi ob naklonskem glagolu pričakoval kot prototipično stavo nedoločnik, v povedi (č) pa mu na tem mestu postrežemo s pridevnikom, ki je nedoločniku zgolj pisno podoben.

    Če pustimo ob strani, da raziskav glede tega vprašanja v slovenščini še nimamo in da je vaša poved izrazito zapletena, saj sta tako predmet v tožilniku kot predmet v dajalniku sestavljena, in upoštevamo tudi, da se nam zdi poved (c) manj sprejemljiva in da je zaradi členitve po aktualnosti na zadnje mesto treba postaviti jedro povedanega (ustanovitelj), potem ugotovimo, da sta najbolj nedvoumni možnosti (b in č):

    • (b) Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
    • (c) Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Sprejemljivi sta torej obe povedi, ker pa izražamo naklonskost v pomenu 'morati' in ker to glagolsko zgradbo lahko nadomestimo prav s tem glagolom, bi se odločila za primer (d):

    • (č) Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

    Več o besednem redu si je mogoče prebrati v razpravi Besedni red v slovenskem knjižnem jeziku Jožeta Toporišiča v SRL ali tudi v slovenski slovnici, v razpravi Hermine Jug Kranjec O pomenski ın stilni vlogi besednega reda pri oblikovanju sporočilne perspektive povedi.

    Helena Dobrovoljc (februar 2016)


Prijavite se za odgovor