Imena evropskih uredb in direktiv

Moderator

Vprašanje:

Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:

S(s)klad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo,
M(m)ehanizem pomoči občinam itd.

Odgovor:

Vse direktive, uredbe, smernice … pišemo kot stvarna lastna imena listin/aktov z veliko začetnico, če jih navajamo v polni in uradni obliki. Kadar prihaja do različnih opisnih poimenovanj posameznih uredb, potem ne moremo več govoriti o lastnem imenu, temveč o opisu, zato pišemo malo začetnico. Dobra ponazoritev tega pravila je npr. razmerje med poimenovanjem protikadilski zakon in uradnim imenom te listine: Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Tudi v Slovenskem prevajalskem oddelku pri Generalnem direktoratu za prevajanje pri Evropski komisiji potrjujejo to načelo, ko pravijo:

»Direktive so eden od najpomembnejših zakonodajnih aktov, skupaj z uredbami in sklepi; polne uradne naslove vseh dokumentov pišemo z veliko začetnico.«

Pri tem upoštevajo tudi smernice Medinstitucionalnega slogovnega priročnika in Slogovnega priročnika EK.

Opozorim naj, da se je pri pisanju skladov, mehanizmov treba poučiti o tem, kateri so naslovi natančno določenih aktov, npr.: Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, kateri pa so nazivi za vrste skladov. Primer:

V programskem obdobju 2007–2013 so ostali le trije strukturni skladi: Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad.
Pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020, in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ureja sklop skupnih pravil.

Pravopisno ustrezno pisanje je torej tesno povezano s predmetnostjo, ki jo v besedilu opisujemo. Prav je, da poznamo razlike med temeljnimi dokumenti EU, npr.:

uredba: za vse članice EU pravno zavezujoča listina
direktiva: zakonodajna listina, ki države članice EU usmerja k dosegu nekega cilja (smernice), pri tem ne določa, kako bo ta cilj v okviru neke države dosežen
sklep: pravno zavezujoča listina, ki se nanaša le na izbrane organizacije, države … v okviru EU
priporočilo: nezavezujoča listina, ki je zgolj predlog za ravnanje v posameznih položajih
mnenje: nezavezujoča izjava institucij, ki naslovnikom ne nalaga nikakršnih pravnih obveznosti

Helena Dobrovoljc (februar 2016)