Raba začetnice v računalniških predstavitvah




  • Vprašanje:

    Pozdravljeni,

    imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.

    Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?

    Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?

    Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.

    Primeri:

    1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.

    Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.

    2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

    - Barvo,

    - Velikost in

    - Ločila.

    3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

    - Barva ozadja

    - Grafični elementi

    - Količina besedila


    Odgovor:

    Na vprašanje ste odgovorili prevzaprav že sami: naslove prosojnic pišemo z veliko začetnico, alinejno naštete izraze pa z malo začetnico, saj niso samostojne povedi, temveč del povedi:

    2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

    - barvo,

    - velikost in

    - ločila.

    Če ima prosojnica naslov, alinejno pa so naštete oporne točke, ki med seboj niso povezane, naslov pa ni njihova uvajalna poved, jih zapišemo z veliko (a) ali malo (b) začetnico:

    (a)

    3. Pomembno pri predstavitvi

    – Barva ozadja

    – Grafični elementi

    – Količina besedila

    (b)

    3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

    – barva ozadja

    – grafični elementi

    – količina besedila

    Veliko začetnico pri alinejnem naštevanju uporabimo, če naštevamo samostojne povedi, naslov prosojnice pa je zgolj v funkciji naslova:

    Zakonska določila o rabi slovenščine

    • Državni jezik je od leta 1991 uradni jezik države. (Ustava RS v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina.)
    • V Sloveniji imamo tudi dva uradna jezika manjšin.
    • Položaj državnega jezika je v Sloveniji zakonsko določen: Zakon o javni rabi slovenščine govori o knjižnojezikovnem standardu, ki ga morajo spoštovati vsi, ki nastopajo v javni rabi.
    • Od 1. maja 2004 je slovenščina uradni jezik v Evropski uniji.

    Helena Dobrovoljc (februar 2016)