Kako napisati Prešernov vzdevek in dvobesedne vzdevke oseb nasploh

Moderator

Vprašanje:

Za nami je slovenski kulturni praznik.

Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?

Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?

France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.

Odgovor:

Starejše gradivo, ki ga navajam spodaj, je glede pričevanj o Prešernu gotovo nekoliko bolj verodostojno kot sodobno, od uresničitev že odmaknjeno, in priča o različnih oblikah Prešernovega vzdevka:

(a1) eliptično okrnjeni stavek – 1

doktor, fig: gre za zvezo medmeta, ogovora, v kateri nastopa naziv doktor, in samostalnika z delnim rodilnikom fig; med obema je vejica, kar kaže na stavčnofonetični premor, torej na zgolj ogovorni značaj prvega dela izraza; pri tem naj omenimo, da gre za stavčno zgradbo, iz katere je glagolska oblika (bi, daj ...) izpuščena (elipsa);

(a2) eliptično okrnjeni stavek – 2

doktor, fig fig: zgradba, opisana pod alinejo a1, ima tudi poznejšo varianto, ko se samostalnik v rodilniku duplicira, verjetno zaradi poudarjanja;

(b) samostalniške besedne zveze z desnim imenovalnim prilastkom

doktor Figa, doktor Fig, doktor Figfig: gre za samostalniško besedno zvezo z desnim samostalniškim oz. imenovalnim prilastkom, kar nas navaja na vzpostavitev imenske pozicije.

Kako torej pišemo večbesedne vzdevke glede na besednozveznost ob zavedanju, da je raba (tudi zaradi odsotnosti kodifikacijskega napotila) neenotna in zato neustaljena?

(1) V besednih zvezah, v katerih je prva sestavina pojmovana kot občnoimensko jedro (tudi naziv), druga pa kot ime, pišemo veliko začetnico le v drugi sestavini:

doktor Fig (France Prešeren),
doktor Mikrob (Rihab Rašid Taha),
doktor Smrt (Jack Kevorkian),
mati Korajža (Elena Domenis),
mati Tereza (Agnes Gonxa Bojaxhiu),
brat Frančišek (Frančišek Asiški) in podobno.

(2) Sestavine v besednih zvezah, v katerih je prva sestavina pridevniška, druga pa samostalniška, pišemo praviloma z malo začetnico, z veliko pa, če so to lastna imena:

goriški slavček (Simon Gregorčič),
pariški vrabček (Édith Giovanna Gassion),
železna lady (Margaret Thatcher),
češka lokomotiva (Emil Zatopek),
puščavska lisica (Erwin Rommel),
balkanski/lyonski klavec (Ratko Mladić, Klaus Barbie),
železni Mike (Mike Tyson),
teflonski Tony (Tony Blair),
leteči Kranjec (Ludvik Starič; Robert Kranjec).

(3) V besedni zvezi dveh samostalnikov – desni je neimenovalniški prilastek – pišemo obe občnoimenski sestavini z malo začetnico:

kraljica popa (Madonna),
princ teme (Ozzy Osbourne).

(4) Kadar se dve imeni uporabljata kot ime in priimek, ju pišemo z veliko začetnico:

Mohamed Ali (Cassius Marcellus Clay),
Édith Piaf (Édith Giovanna Gassion),
Coco Chanel (Gabrielle Chanel Bonheur),
Ita Rina (Ida Kravanja).

Nekatera taka imena so tudi priložnostna:

Pero Mišica (Peter Prevc).

Priloga – izpisi iz starejšega gradiva:

Vse je poznalo in rado imelo priljudnega gospoda. Posebno so ga ljubili otroci, zlasti ker se jim ni rad bližal s praznimi rokami. Tekali so neki po ulicah za njim, kliče ga: doktor, fig! (Stritar, Jurčič: Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom, 1866)
Preje se je imenovala gospicom Č., i tej bil je naš doktor »fig« tako prijazen, tako rad jo je imel, da jej je večkrat prinesel kako pesen napisano seveda o ljubezni i marsikatero jutro podal jej mimogrede skozi okno šopič raznih cvetek … (Soča, 1878)
Gorenjcem ni storil Prezir nikoli nič zalega, pa so mu pritisnili vendar le smešni in grdi pridevek: doktor Figa, zato ker se je zabavljal rad z otroki in jim kupoval pridno sladke, tržaške fige. (LZ 1885)
Svojo zmoto je kmalu spoznal, vendar ni mogel razumeti, da popotuje pameten človek tako daleč zato, da bi videl nekdanjo ljubico pesnika Prešerna. Njega je poznal tudi on, ali seveda le po obrazu, pesniške vrednosti in velikosti mu ni mogel pojmiti, ker je bil premalo izobražen. Tudi se je spominjal, da ga je čul imenovati v Ljubljani »ta prismojeni doktor«, v Kranju pa »doktor Figa«. (Trdina: Dve ljubici, LZ 1905)
Kadarkoli se je pokazal na ulici, se je že vsul drobiž za njim in klical: »Doktor, fig! Doktor, fig!« — Prešeren je bil na to pripravljen; zato je nosil po žepih vedno suhe fige. (Sidonija Krapš, Janko Samec, Tretje berilo za tretje razred ljudskih šol, 1923)
Ko je še živel so mu rekli Ribičev France pa tudi doktor Figa. (I. Pregelj, Čudak; Novi rod, 1923)
Kar za njim so tekali in mu klicali: »Doktor, fig, fig!« (Ameriška domovina, 1940)

Helena Dobrovoljc (marec 2016)