Kategorija živosti: imena vzpetin




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo na Sveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?


    Odgovor:

    Kategorijo živosti (enako obliko rodilnika in tožilnika: (ne) vidim slona) uveljavljajo samostalniki moškega spola, ki so (1) »živi« (mož, otrok, slon, Janez), (2) živim podobni in iz živih nastali (robot, pajac, duh, rak …). Posebna skupina so tudi (3) poimenovanja avtomobilov (golf, volvo …) in (4) kart (as, adut, škis, pagat, mond, joker, pik …), (5) nagrad (oskar, kresnik) … Nekaj jih navajajo že naši tradicionalni jezikovni priročniki.

    Če torej na vprašanje Kam? odgovorimo s skladenjsko zgradbo, v kateri je samostalnik zemljepisno ime, hkrati pa nastopa v tožilniku in je ta tožilniška oblika enaka rodilniški, je razlog navadno ta, da je zemljepisno ime homonimno z osebnim imenom ali samostalnikom moškega spola, ki označuje človeka. Naše gradivo to potrjuje pri vzpetinah:

    • Gremo na Lovrenca, Jakoba, Jošta, Primoža, Urha // Bogatina, Dedca

    nasproti

    • Gremo na Golovec, Rožnik // Triglav, Vogel

    Taka raba je omejena na praktično sporazumevanje, v uradnih imenih npr. ulic in cest je uporabljena neživa oblika: Cesta na Urh.

    Pogosto gre za zemljepisno osamosvojene objekte (cerkev svetega Jošta), ki se v pogovorni rabi poenobesedijo tako, da izgubijo občnoimensko jedro oz. vrstni izraz (cerkev), pa tudi pridevnik sveti:

    • Gremo k cerkevi svetega Primoža
    • Gremo na svetega Primoža
    • Gremo na Primoža

    To praktičnosporazumevalno krajšanje večbesednih izrazov je odraz jezikovne gospodarnosti in sproščenosti, z normativnega vidika ga ne odsvetujemo. Je pa tako, da so okrajšani izrazi lahko tudi vir nesporazuma, zato v položajih, ko želimo biti povsem nedvoumni, uporabljamo neskrajšane oblike.

    Drugi primeri uveljavljanja kategorije živosti pri skladenjsko okrajšanih izrazih:

    • obleči balonarja 'balonarski plašč' (verjetno zaradi homonimnosti s človekom, ki se ukvarja z baloni),
    • izgubiti daljinca 'daljinski upravljalnik',
    • voziti krpana 'avtobus', rešilca 'reševalno vozilo', viličarja ...

    Še zlasti to velja za poimenovanja, nastala iz imen:

    • jesti matevža 'jed', ementalca, tolminca 'sir';
    • piti burgundca, bizeljčana 'vino';
    • kupiti hotaveljčana 'marmor', velenjčana 'premog';
    • nositi perzijanarja 'plašč iz perzijskega krzna';
    • najti ajdovčka, turka 'goba';
    • jahati arabca, frizijca 'konj'.

    Helena Dobrovoljc (marec 2016)