×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Zapis kratice z malimi črkami: ASCII in ascii

    kratice
    kratice oblikoslovje pravopis
    1
    1
    1941
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Skrbnik


      Vprašanje:

      Ali je možno kratico ASCII napisati tudi z malimi črkami ascii?


      Odgovor:

      Kratice, ki jih ne beremo črkovalno (torej črko po črko, kot npr. pri črkovalnih kraticah KPK, DUTB ali OZN), ampak kot navadne besede, v slovenščini pogosto tudi pisno prehajajo med navadno besedje. Kadar se to zgodi s kraticami, ki poimenujejo lastnoimenske danosti, pravimo, da postanejo t. i. kratična imena. To pomeni, da se tudi zapisujejo in pisno pregibajo v skladu s pravopisnimi načeli za lastnoimensko besedje, tj. z veliko začetnico in brez morebitnega vezaja za končajem:

      • SAZU SAZU-ja > Sazu Sazuja
      • UNESCO UNESCA > Unesco Unesca.

      Kadar pa take kratice poimenujejo občnoimenske danosti (tega je manj), lahko prehajajo med t. i. kratična poimenovanja in se pišejo v skladu s pravopisnimi načeli za občnoimensko besedje, tj. z malo začetnico in prav tako brez morebitnega vezaja pred končajem:

      • AIDS AIDS-a > aids aidsa
      • EMŠO EMŠA > emšo emša.

      Ker kratico ASCII (podomačeno) izgovarjamo [aski], torej nečrkovalno, izpolnjuje pogoj za prehod med navadno besedje in jo lahko zapisujemo tudi kot ascii.

      To ima – kot že nakazano – posledice tudi za pisno pregibanje: če ASCII pisno sklanjamo z dodajanjem končaja za vezajem (ASCII-ja), pri kratičnem poimenovanju vezaj odpade: asciija. Zaradi dvojnega samoglasnika na koncu osnove dobimo za slovenščino nenavadno zaporedje črk, zaradi česar je v rabi pogost vezaj tudi pri zapisu kratice kot navadne besede (npr. S svojimi zadnjimi deli raziskuje izrazne možnosti ascii-ja). Vendar pa za tako rabo obstaja še ena možna razlaga. Nekatere novejše prevzete kratice v slovenščino namreč prihajajo pisane tako z velikimi črkami kot (variantno) z malimi. Taka je npr. kratica SMS oz. sms, kjer pri drugem zapisu ne moremo govoriti o prehodu med kratična poimenovanja, saj je kratica črkovalna in je ne beremo kot navadno besedo. Premik k zapisu z malimi črkami se torej ni zgodil v slovenščini, temveč smo dvojnični zapis že prevzeli skupaj s tujejezično prvino. Ker kratico sms, tudi ko je zapisana z malo, pisno sklanjamo z dodajanjem končaja za vezajem (tj. sms-a), to očitno vpliva tudi na pisno pregibanje kratic, kakršna je ascii.

      Tina Lengar Verovnik (marec 2016)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si