Deljenje besed

[Moderator]

Vprašanje:

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?


Odgovor:

(1) Simbole, kot so plus, minus, enačaj, večji od ipd., ki se v daljših računih pojavijo na koncu vrstice, je čisto primerno ponoviti na začetku naslednje. Vendar pa to ni nujno, ker nagajajo računalniške omejitve, ki ne dopuščajo možnosti, kakršne nam uspe izvabiti iz njih le pri vezaju (če v dve vrstici delimo npr. črno-bel). Če zapis x y = z razdelimo v dve vrstici, bomo v besedilu, napisanem z računalnikom, dobili npr.

x

y = z

in če zdaj zapišemo nazorneje, tako da na začetek nove vrstice dopišemo , bo besedilo videti takole:

x

y = z

Če pa pri urejanju besedila, lahko že zaradi spremembe velikosti črk ali širine stolpca, enačba spet pride zapisana v eno samo vrstico, se bosta simbola ponovila (iz dveh ne bo kar sam od sebe nastal en sam). Tu potem pišoči pretehtajo, ali bodo nazornejši in pri urejanju natančni ali pa manj nazorni in pri urejanju (lahko) bolj brezskrbni.

(2) Lepa primera deljenja z upoštevanjem (besedotvornih in pomenskih) sestavin sta po-drezati in pod-rezati: za tukajšnjim vezajčkom je zapisana vsakokratna osnova. Če ti dve besedi delimo v nasprotju s pomenom osnove, bomo beročim najbrž otežili razumevanje. Praviloma torej delimo na mejah sestavljenk, zloženk in sklopov, kot pravi tudi pri vas navedeno določilo iz pravopisnih pravil.

Peter Weiss (april 2016)