×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Izvor besede »stres«

    izvor samostalnika
    etimologija izvor besede izvor samostalnika stres
    1
    1
    1640
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Skrbnik


      Vprašanje:

      Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.


      Odgovor:

      Besedo stres v pomenu 'odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive' smo sprejeli v splošno rabo šele proti koncu šestdesetih let 20. stoletja. Ob prevzemu iz angleščine in še nekaj let po njem so jo praviloma zapisovali citatno kot stress; nekako po letu 1972 pa se je uveljavila podomačena pisava stres, ki jo poznamo vse do danes. Etimološka razlaga besede stres je dostopna v etimološkem slovarju, ki ga najdete na portalu www.fran.si.

      Naš priimek Stres je s to mlado angleško izposojenko samo slučajno podoben. Priimek je namreč naš že nekaj stoletij. V slovenščino je morda prišel iz nemščine, kjer ga zapisujejo Stress ali Streß; možno pa je tudi, da izvira iz našega občnega samostalnika stres, ki je bil na Tolminskem znan v pomenu 'nerodno in nemarno oblečen človek'.

      Naključne podobnosti zlasti kratkih besed med jeziki ni malo, a za zgodovino jezika nimajo nobenega pomena. Italijanska beseda cosa pomeni 'reč, stvar', a seveda nima nobene zveze z našo kozo; angleški sir je 'gospod', z našim sirom se prehranjujemo. Tudi nemški Glas in angleški glass sta samo slučajno podobna našemu glasu; pač pa je iz srednjevisokonemške predhodnice te besede prevzet naš glaž, ki ga danes bolje poznamo v nadaljnjih tvorjenkah, kot so npr. glažek, glaževina in glažuta.

      Odgovor je bil v juniju 2016 dopolnjen.

      Marko Snoj (april 2016)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si