Kako je prav »prekaren« ali »prekeren«?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Odgovor:

Pridevnik prekaren (najpogosteje v zvezi prekarni delavec, pogovorno prekarec; prekarno delo; prekarna zaposlitev v pomenu 'zaposlitev za določen čas, v različnih oblikah, najpogosteje brez pravic do dopusta, prispevkov za zavarovanje in podobno'), ki izhaja iz latinske precarius (prvotno 'izprošen, priberačen, začasen, odvisen od volje drugega'; kasneje 'nestalen, negotov, prehoden') so pravniki v pomenu 'prepustitev nečesa drugemu do preklica' uporabljali že dolgo, preden je prešla v poljudno rabo. Po rimskem pravu je lastnik namreč lahko prepustil lastnino v rabo nekomu drugemu do preklica. Tako pravno razmerje se je imenovalo prekarij, prejemnik pa je bil precario accipien, prekarist.

Pisno različico prekeren glede na dostopne vire srečamo v 20. stol. večkrat:

prvič v Breznikovem Slovenskem pravopisu 1920 (besedo prekeren zaradi francoskega izvora označi s križcem, torej prepoveduje, ter priporoči sopomenki omahljiv, negotov: † prekeren (fr. précaire);
Slovenski pravopis 1950 besedo prekeren označi kot nedovoljeno za knjižni jezik ( prekeren -rna -o negotov, sporen, tvegan: ~o vprašanje, ~ položaj neroden, siten, kočljiv položaj);
v Verbinčevem Slovarju tujk (1968) se pridevnik prekêren pojavi kot normativno nevtralen (saj slovar že v svoji zasnovi ne označuje normativno odsvetovanih besed), in sicer takole: izprošen, na prošnjo ali do preklica dovoljen; odvisen od tuje volje ali okoliščin; začasen; negotov; tvegan; kočljiv; (Verbinc pa v slovar vključi tudi samostalnik prekárij);
Veliki slovar tujk (CZ, 2002) sledi Verbinčevi rešitvi.

Razlog za zapis besede prekeren z e je verjetno dejstvo, da smo besedo tedaj prevzeli pod vplivom izreke v germanskih oz. romanskih jezikih (npr. nemški pridevnik prekär izgovorimo [preˈkɛːɐ̯]), kar je zaznamovalo zapis v slovenščini. Drugi razlogi za zapis z a so pri samostalniku prekariat (sam. v pomenu 'nov, socialno heterogen družbeni razred'), saj gre za tvorbo skupnega imena po analogiji s proletariat.

Lahko bi rekli, da je bila različica z e prevzeta glede na izgovorno prakso (vsakdanji jezik: prekeren), različica z a pa glede na pisno prakso (strokovni jezik: prekarij, prekarist). Prišlo je do pojava vzporednih zapisov (prekaren/prekeren), ki velja danes tudi za izpeljanke iz pridevnika: prekarnost/prekernost (sam.), prekarno/prekerno (prisl., npr. prekarno zaposlen delavec), v manjši meri pri prekarizacija (sam.). Poleg tega latinske pridevnike, ki se končujejo na -arius, pri nas prevzemamo s pripono -aren: revolucionaren, avtoritaren, torej brez nemškega, izvorno francoskega vpliva, kjer je preglas sistemski: révolutionnaire, autoritaire.

Helena Dobrovoljc, Marko Snoj (maj 2016)