Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)


Odgovor:

Pred imeni držav, dežel, pokrajin in tem podobnih zemljepisnih enot se na vprašanji kje in kam praviloma uporablja predlog v: v Italiji, v Italijo, v Nemčiji, v Nemčijo, v Rusiji, v Rusijo, na vprašanje od kod pa iz: iz Italije, iz Nemčije, iz Rusije.

Izjeme so imena, ki so tvorjena s pripono -sko oz. -ško: na Danskem, na Dansko, na Norveškem, na Norveško, na Dolenjskem, na Dolenjsko. Imena srednjega slovničnega spola na -sko, -ško se danes uporabljajo le v mestniku, npr. na Dolenjskem, in tožilniku, če pred imenom ni nobenega prilastka, npr. Šla je na Dolenjsko, v starejšem jeziku pa so se tudi v drugih sklonih, npr. Prihaja z Dolenjskega.

Namesto imen na -sko, -ško se v drugih sklonih (in tožilniku, pred katerim stoji prilastek) danes uporabljajo imena na -ska, -ška, torej Danska, Norveška, Dolenjska, ki imajo pred sabo predlog v oz. iz, npr. To je Škotska, Prejmite pozdrave iz Danske, Odpravil se je proti Norveški, Šla je v svojo rodno Dolenjsko (zaimenska oblika svojo in ne svoje dokazuje, da je uporabljeno ime ženskega spola Dolenjska, ne pa ime srednjega spola Dolenjsko).

Predloga na in z se uporabljata tudi pred večino imen otoških držav (in podobnih zemljepisnih enot): na Malti, na Islandiji, na Novi Zelandiji, na Madagaskarju, na Fidžiju, na Tenerifu, tudi polotoških: na Floridi, na Kamčatki, na Jukatanu, vendar je to le tendenca, ne pa pravilo, saj npr. rečemo v Singapurju, v Veliki Britaniji, v Trinidadu in Tobagu, v Istri.

Marko Snoj (april 2016)