Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Moderator

Vprašanje:

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Odgovor:

Pogosto so za nastanek pomensko nelogičnih stavčnih zgradb res »krivi« normativni priročniki, ki ne upoštevajo, da se prek govorjenega jezika sčasoma spreminja tudi knjižni jezik.

Pri paru isti in enak se srečujemo z (za današnje pojmovanje) precej umetno normativno razdelitvijo rabe, ki je odvisna od pomena: če želimo poudariti, da gre za isto konkretno mesto, čas, obdobje, zlog, pot, uporabimo pridevniški zaimek isti (vrstni: Kateri?), v vseh drugih položajih, ko pa želimo opozoriti, da se dve osebi, snovi, predmeta, stanji ne razlikujeta, uporabimo v knjižnem jeziku pridevniški zaimek enak (lastnostni: Kateri?), v pogovornem pa isti.

To zapleteno določilo lažje razumemo, če si ogledamo slovarski redakciji v SSKJ:

isti -a -o prid. (ȋ)

1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; […] // ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice […]

2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak : dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja
c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil
// ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti […]

enák -a -o prid. (ȃ ā)

1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah
c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost prav tak; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje
[…]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2016.

Takšno je bilo stanje ob leksikografski analizi gradiva, tj. v obdobju nastajanja SSKJ (70. in 80. leta). Ker pa v tem primeru govorimo o vzporednem življenju dveh sopomenk in ker vpliva pogovornega jezika na knjižnega ne bi smeli zanikati, kakor ga niso tudi jezikoslovci generacij pred nami, bi bilo treba ponoviti analizo sodobnega stanja obeh zaimkov.

Nedvomno je poleg zvez, ki jih navajate, tj. isto obdobje, ob istem času, tudi veliko takih, ki jih ob redakciji SSKJ in pravopisa še ni bilo, zato se uporabniki, ki ne prepoznajo razlik, motijo. Take stalne zveze in celo frazemi so npr.:

iti v isto smer
živeti pod isto streho
isto noč je …
biti na isti valovni dolžini

Poleg navedenih položajev je tudi precej takih, ki bi jih bilo treba leksikografsko podrobneje obravnavati: tako že v prenovljeni izdaji SSKJ, tj. SSKJ2, lahko beremo razlago o družini s starši istega spola.

Pri nadaljnji raziskavi bi bilo tako treba prenoviti normativna napotila tudi tako, da bi se odločili, ali so zveze kot z istim razlogom res nesprejemljive, pri tem pa uporabnikom ponazoriti položaje, ko je mogoče uporabiti eno ali drugo različico in s tem vplivati na razumevanje besedila. To ste nakazali tudi sami, npr.:

Pri mejni kontroli je pokazal poljski potni list in vozniško dovoljenje na isto ime, a je policist v zadnjem žepu hlač našel njegov pravi, bolgarski potni list.
Nekje na sredi med temi in vrsto drugih, manjših in večjih vasi na gričih sredi vinogradov in polj ter hkrati na začetku poti reke, ki se imenuje Vipava, stoji mestece z enakim imenom.

Ni treba poudarjati, da je v slovnici nepodkovanemu govorcu slovenščine težko razumeti, zakaj v zgledih, kjer se zaimka isti in enak znajdeta pred kakim abstraktnim samostalnikom, navadno treba izbrati različico enak. Raba npr. izkazuje veliko dvojnic pri zgledih kot … iz istega/enakega razloga.

Vendar pa se podobno dogaja tudi jezikoslovcem. V slovenski slovnici najdemo zglede:

Zaimenski prislovi vrste kje? itn. […] se rabijo po istih pravilih kot zaimenska vrsta kdo?.

V SSKJ zapisan zgled sin ima enako bolezen kot oče, a tudi v knjižni rabi v teh položajih zaimek enak že nadomešča različica z isti:

Glasi se: če je v državi za isto bolezen na voljo več kot eno enako učinkovito zdravilo, potem zdravstveno zavarovanje v celoti krije le stroške najcenejšega.

Podobni položaji rabe bi morali prepričati tudi najbolj strastne zagovornike ohranitve normativnih določil, starih več desetletij, da je ob prenovi normativnih priročnikov treba vanje podvomiti in poiskati sveže zglede, mejne primere pa pojasniti.

Helena Dobrovoljc (maj 2016)