Pomensko razlikovanje: memorandum in sporazum




  • Vprašanje:

    Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.

    Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.

    Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:

    • pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.




    Odgovor:

    Ker gre za terminološko vprašanje, vezano na področje mednarodnih odnosov in diplomacije, smo za pomoč zaprosili strokovnjaka politologa, dr. Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede. Spodaj navajamo njegov odgovor.

    »Z jezikovnega vidika je prevod izraza Memorandum of Understanding v Memorandum o razumevanju, milo rečeno, napačen. Točen prevod tega izraza bi bil Memorandum o soglasju (MoS).

    Ker pa sprašujete tudi glede razlike med memorandumom o sodelovanju in sporazumom, moram tu podati natančno pojasnilo, da obstaja majhna, a pomembna razlika med obema pravnima aktoma. Medtem ko je memorandum o sodelovanju običajno načelen akt o kakršnem koli sodelovanju in tako državi/-e, akterja/-e le napotuje k morebitnemu udejanjanju tega, kar je v njem navedeno, pa velja za sporazum to, da je bolj zavezujoče narave. Namreč, s sporazumom se državi/e, akterja/-i zavežejo k določeni zadevi (npr. Arbitražni sporazum). S pravnega in diplomatskega vidika je tako memorandum o sodelovanju okvir za morebitne konkretne sporazume o delovanju na določenih področjih. Zatorej lahko trdimo, da je memorandum kot oblika akta dokument, ki postavlja okvire za delovanje (in je kot tak bolj ali manj abstrakten, saj se ne dotika konkretnih dejanj), na drugi strani pa sporazum konkretno določa določene dejavnosti, ki morajo biti izvedene, da se bo kot akt uresničeval v praksi (to pomeni, da kot sam akt napotuje h konkretnim ciljem in zahtevam).«

    Med izrazoma memorandum in sporazum je torej pomenska razlika glede abstraktnosti, kar bo treba v novejših izdajah SSKJ tudi spremeniti, da bo prilagojeno terminološkemu pomenu, ki ga poznamo danes.

    Tina Lengar Verovnik (maj 2016)