Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Moderator

Vprašanje:

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Odgovor:

V naslednjih primerih gre nedvomno za lastnostne pridevnike, zato tudi obrazilo -en:

Zato je kodeks deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalen, pregleden in spoštljiv dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
Nepristranskost je predvsem subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumen, preudaren in obveščen posameznik (objektivni test).
Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.

Tudi v primeru, ki sledi, je pridevnik lastnostni, le da v položaju za svojilnim zaimkom dobi besedilno določno obliko, ki se kaže v obrazilu -en (enako bi bilo tudi za svojilnim pridevnikom ali kazalnim zaimkom ter zaimkom ves):

V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.

Nedvomno vrstni je pridevnik v naslednjem primeru, saj nastopa v stalni besedni zvezi (strokovni članek):

Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.

Manj jasen je naslednji zgled, kjer del gradiva v korpusu Gigafida kaže, da gre prav tako za stalno besedno zvezo in je prvotno lastnostni pridevnik prešel med vrstne (neodvisni položaj – npr. sodnikov, sodstva). Del gradiva pa tega ne potrjuje, saj se pred pridevnikom neodvisen pojavljajo prislovi, ki ga stopnjujejo, kar kaže na lastnostnost (npr. relativno neodvisen položaj svetovalne službe). Ker se v zvezi s sodniki in sodstvom pogosteje pojavlja stalna besedna zveza, predlagamo, da jo upoštevate tudi v svojem besedilu:

V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni (neodvisen) položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.

Stalne besedne zveze so v jeziku vir novih poimenovanj in njihova »stalnost« ni enako močna, saj se nekatere v rabi šele uzaveščajo, lahko bi rekli, da so še v procesu nastajanja. Zdi se, da je ena takih, kjer raba še precej omahuje, tudi zveza svobodni pretok (kapitala, blaga, idej ipd.). Korpus Gigafida kaže pogostejšo rabo lastnostnega pridevnika:

Svoboden (svobodni) pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...

Tudi pri zadnjem primeru gradivo kaže dvojnost rabe. Čeprav se po pridevniku posamezen v takih zvezah vprašamo s kateri?, nima vedno pričakovane oblike z obrazilom -ni. O razlogih za to lahko le ugibamo; eden od njih je morda v pogostnosti pojavljanja tega pridevnika za zaimkom vsak, ki po slovenski slovnici za seboj zahteva nedoločno obliko: vsak posamezen stik (proti posamezni stik).

Merilo, kdaj je posamezni (posamezen) stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...

Tina Lengar Verovnik (junij 2016)