Vrsta pridevnika v zvezi »užitne ribe«
-
Vprašanje:
Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?
Odgovor:
Raba nedoločne oblike pridevnika užiten je vsekakor bolj razširjena kot raba določne oblike, ki je rabljena v pomenu vrstnega pridevnika užitni. Ta se pojavlja v stalnih besednih zvezah posameznih vrst, npr. gob: užitni smrček, užitni goban, užitni mavrah.Čeprav slovnica in pravopis učita, da je v zvezah s samostalniki hrana, sadež, riba rabljen pridevnik užiten, pa nas tudi primerjava užitne – strupene gobe spominja na primerjavo med stalnimi in mlečnimi zobmi. Po zdravorazumski logiki se zdi, da lastnosti, kot so strupenost, užitnost ne moremo stopnjevati (če so ribe užitne, ne morejo biti hkrati neužitne ali manj užitne), vendar pa jezikovna raba kaže, da je v jeziku drugače:
- Amor je ena najlepših in najbolj užitnih rib, vendar jih pri nas ni.
- Mi smo razvajeni in iščemo najbolj užitne ribe. Ponavadi kupujemo tiste, ki nam jih ponuja trg.
Bolj logično je merjenje užitnosti na druge načine, npr. v SP 2001: _Ta riba _ni več užitna, Kosilo je še kar užitno – v pomenu ‘dobro’. Slovenski pravopis 2001 kot opozicijo navaja zglede: užiten sadež – užitni smrček (‘vrsta gobe’), vzporedno so tudi ribe užitne, morski pes je užiten, mavrah pa je užitni.
užíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ sadež; poud. še kar ~o kosilo |dobro, okusno|; Ta hrana ni več ~a
užítni -a -o (í) rastl. ~ smrček; pravn. ~a pravica uživalna pravica
užítnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2016.Helena Dobrovoljc (junij 2016)
