Izgovarjava besede »manj«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).


    Odgovor:

    Izgovarjavo primernika manj kot majn, tj. da se glasovni sestavini n in j zamenjata, zaznavamo v osrednjeslovenskem prostoru (Toporišič, Slovenska slovnica, 2000; sajne, kojna, stanvajne, sajnski), v pogovornem jeziku Ljubljane, dialektologi (Zorko, Mariborski pogovorni jezik na stičišču treh narečnih baz, 1995 in Koletnik, Mariborski pogovorni jezik, 2001) pa ga opisujejo kot vidno prvino tudi v mariborskem pogovornem jeziku (kojnski, kostajn, majnši, pomajnkanje, zmajnkalo). Gre za pojav, ki očitno prodira v t. i. mestne govorice.

    O razširjenosti v narečjih in pogovornem jeziku priča zlasti pregled izgovarjave prislova manj v korpusu GOS, kjer se oblika majn pojavi kar 108-krat (manj pa 154-krat), in sicer z naslednjo razporeditvijo: območje Maribora (29), Ljubljane (16), Nove Gorice (11), Celja (4), Murske Sobote (4), Novega mesta (2), Slovenj Gradca (2), Krškega (1) (zaradi lažje primerjave so navedene le v GOS-u izpostavljene mestne govorice). Taka izreka se pojavlja v zelo različnih tipih govornih dogodkov, tudi takih, kjer pričakujemo zborno izreko, npr. univerzitetno predavanje o književnosti, javna tribuna/okrogla miza in podobno.

    Pojav sicer ni redek niti ni omejen na besedo manj in tvorjenke, temveč podobno velja za besede kot npr. kostajn, zastojn, ki so si v preteklosti za krajši čas že utrle pot v pisani jezik.

    Sklenemo lahko, da ostaja različica majn (četudi se pojavlja tudi v govornih položajih, kjer je pričakovana knjižna izreka) prvina pogovornega jezika, neustrezna za javne govorne položaje, za katere je predvidena zbornost, npr. za predavanja, slovesnejše govore, pridige, nekatere vrste dramatike in recitacije.

    Helena Dobrovoljc, Nataša Gliha Komac (junij 2016)


Prijavite se za odgovor