Pridevnik na -ski iz imena Šempas




  • Vprašanje:

    Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.


    Odgovor:

    Slovenski pravopis 2001 ob krajevnem imenu Šempas navaja le pridevnik šempaški, ki je tvorjen skladno s pravilom, da na -s- končujoče se osnove tvorijo pridevnike z alomorfom -ški. Isti pridevnik navaja tudi leksikon Slovenska krajevna imena, a ob njem dodaja dvojnico šempaski, ki jo označi kot narečno. Oblika šempaski namesto pričakovanega šempaški je med domačini trdno zasidrana in je nastala z disimilacijo, tj. izgovorno oddaljitvijo enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega.

    S stališča veljavne norme slovenskega knjižnega jezika je torej ustreznejši pridevnik šempaški, ki naj bi ga uporabljali v narečno in pokrajinsko nezaznamovanih, torej nevtralnih besedilnih okoljih. V pripravi prihodnje kodifikacije pa bi bilo smiselno razmisliti o možnosti, da vsi, ki jih umetno poknjiženje šempaški moti, lahko uporabljajo tudi obliko šempaski, saj je ta v tamkajšnjem okolju edino živa.

    Marko Snoj, Nataša Gliha Komac, Silvo Torkar (junij 2016)