Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?




  • Vprašanje:

    Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?


    Odgovor:

    (1) Če z vrstilnim števnikom trinajsti ipd., ki se v datumu za zaporedje dneva v mesecu praviloma piše s številko, pojasnjujemo in natančneje določamo petek ali kak drug dan, se vejica piše, tudi če mesec (lahko z letom vred) ni natančneje imenovan in tudi če pomeni domnevno nesrečni, črni dan. Vejica se piše zaradi sicer neizrečenega pojasnila in sicer, npr. petek, in sicer (ali to je) trinajstega:

    Vejica se piše tako kot pri natančnejšem določanju drugih poimenovanj dnevov in njihovih zaporednih številk v mesecu: Zobozdravnika imamo v četrtek, 14. julija, ob 17.45 na Ljubnem. Ni razloga, da bi za zvezo (črni) petek, 13., tudi če se uporablja preneseno, veljalo izjemno pravopisno pravilo, ki bi dopuščalo opuščanje vejice.

    (2)Vejica se ne piše edinole s števnikom v prislovnodoločilni vlogi, vendar so te rabe redke: Vedno je tako: če je petek 13., je bila nedelja prvi dan v mesecu (kar pomeni: Če se mesec začne z nedeljo, je petek 13. ali pride (pogovorno: pade) petek na 13.).

    Tu je čisto ustrezen in nemoteč tudi z besedo zapisani vrstilni števnik: Če je petek trinajstega, je nedelja prvega v mesecu. Nenavadna pa bi bila brez vejice pisana zveza besed, med katerimi jo pričakujemo: »Le kaj si počel pred petkom trinajstega?« Preprosta stavčna analiza tega zapisa pokaže, da je vejica nujna. V zvezah Franc I. (ali Franc Prvi) ali Pavel VI. (ali Pavel Šesti), kjer vrstilni števnik stoji namesto razlikovalnega priimka, jo izpuščamo, v zvezi petek, 13. pa jo razumemo (beremo, si jo miselno razvezujemo) kot v naslovu romana poredne nemške pisateljice s strukturo Udo, prvi, Jürgen, petnajsti. (Jasno, pripoveduje o svojih ljubimcih.)

    (3) V nekaterih stalnejših ali pogosto ponavljanih besednih zvezah sestavine kot da niso ločene dovolj pomensko in skladenjsko razvidno. Zato se njihovim uporabnikom in tvorcem zdi, da v njih ni treba pisati vmesnega ločila, še posebej če oblikovalci zaradi odmevnosti (in kapitalske moči naročnika) računajo na uvidevnost do avtorskega domisleka in z njim povezanega pravopisnega zdrsa. Po navadi je na udaru vejica, ki jo je seveda treba pisati tudi v sloganih in drugih oglaševalskih besedilih:

    • Vem, zakaj (slogan Nove Ljubljanske banke je bil Vem zakaj)
    • Sem to, kar sem (slogan družbe dm drogerie markt v izvirniku: Sem to kar sem)
    • Kupujem tam, kjer nekaj veljam (slogan družbe dm drogerie markt je večinoma pisan brez vejice: Kupujem tam kjer nekaj veljam)

    Oblikovalci se kdaj potrudijo in vejico prav pohvalno zapišejo, da ne zanetijo protestov, ki praviloma sledijo oglaševanju z napakami (kar je kdaj morda celo njihov namen, češ tudi negativna reklama je reklama); zadnji tak primer je uspel družbi Pristop:

    • Živjo, življenje (Pivovarna Union)

    (4) Tudi v naslovih filmov, romanov ipd. se vejica piše:

    • Ne joči, Peter
    • Srečno, Kekec
    • Petek, 13.
    • Zbogom, orožje

    Neustrezni prevod naslova filma Petek 13., zapisan brez vejice, vpliva na rabo in prevesi statistiko v jezikovnih korpusih, ki potem lahko glede ločila spet spodbujajo sledenje slabi rešitvi.

    (5) Ob tovrstnih primerih lahko potrdimo tudi rabo vejice ob medmetno rabljenem prosim (oz. prosimo):

    • Pivo, prosim.
    • Samo še dve minuti, prosim.
    • Trenutek, prosim.
    • Malo glasbe, prosim.

    Če te primere zapišemo brez vejice, torej v povedni naklonski obliki, se jasno spremeni vsaj namen pišočega ali govorečega, če že pomena nista jasno ločena.

    (6) Pravila Slovenskega pravopisa 2001 (v členu 323) pravijo, da se vejica ne piše »med prirednimi stalnimi besednimi zvezami z izpuščenim veznikom in, ali, npr. dva tri (dni), (hodi) gor dol, na vrat na nos, križem kražem, hočeš nočeš, hočeš nočeš moraš«.

    Iz preteklih časov je znan poskus opuščanja obeh vejic v zapisu datuma, ki pa se ni obdržal: »Zveze kot v nedeljo, 9. maja, bo ... se pišejo tudi brez vejice, tj. v nedeljo 9. maja bo ...« (Jože Toporišič in Jakob Rigler, Komentar k načrtu pravil Slovenskega pravopisa, Slavistična revija 27 (1979), št. 2, 238).

    O podobno mejnih rabah vejice smo v Jezikovni svetovalnici že pisali (Tina Lengar Verovnik, Vejica in vezniški »zakaj« v odvisnikih).

    Peter Weiss (julij 2016)


Prijavite se za odgovor