SSKJ2: sopomenska razmerja (osrediniti se in osredotočiti se)

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).

V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.

V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.

V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.


Odgovor:

SSKJ2 je informativno-normativni priročnik in odseva tako normo kot rabo ter zaradi zajemanja dolgega časovnega obdobja včasih tudi nekoliko težje ulovi razmerje med njima. Glede na izkazano rabo je glagol osredotočiti (se) izrazito pogostejši, zato smo kljub kodifikaciji v SP 2001 sledili rabi. Ker SSKJ2 zajema gradivo iz širšega časovnega okvira, pri otvoritvi nismo dodali kvalifikatorja. Danes je vsekakor primerneje uporabljati odprtje, raba pa še vedno kaže na živost izraza otvoritev, tudi kadar gre za razstave in druge tovrstne dogodke.

Marko Snoj, Nataša Gliha Komac (november 2014)