Razmerje med glagoloma »preučevati« in »proučevati«




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali sta glagola preučevati in proučevati pomensko enakovredna oziroma ali je raba katerega od njiju primernejša. Hvala za odgovor.


    Odgovor:

    Priponsko obrazilo pro- so preganjali jezikoslovci že v 19. stoletju. Kot navaja slovenski jezikoslovec Anton Bajec, sta predpono pro- uvajala Majar in Janežič z Levstikovim odobravanjem, Valjavec pa jo je odpravljal (prezoren kot hiperkorektura). Menjavanje obeh predpon je spodbudilo nastanek pravopisnih in pomenskih dvojnic, in sicer naj bi glagol proučiti pomenil:

    1. 's sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa' (proučevati delovanje mišic),

    2. 'seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče' (proučevati zahtevke).

    V drugem pomenu tako SSKJ kot pravopis priporočata sopomenki: obravnavati ali reševati.

    Glagol preučiti pa je v prvem pomenu rabljen v pomenu 'usposabljati človeka za drugo delo', v drugem pomenu pa je manj navadna sopomenska možnost glagola proučiti. Jezikoslovec Tomo Korošec (1972) je razmerje med njima dobro ponazoril z zgledom: Ko je invalid okreval, so psihologi in terapevti proučili njegove delovne sposobnosti, da bi ga lahko preučili.

    Tako stanje odsevata tako pravopisni slovar kot SSKJ.

    Sodobno gradivo kaže visoko pogostnost obeh glagolov, pri čemer kaže, da sta se glagola pomensko izenačila, prvi pomen pri glagolu preučiti ('usposabljati človeka za drugo delo') pa je izredno redek.

    Helena Dobrovoljc (marec 2015)