Navajanje virov pri strokovnem pisanju




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:

    • Vid PEČJAK, Psihologija množic, Ljubljana 1994.

    Odgovor:

    Z vašo bibliografsko enoto, ki podpira navedbo vira, ni nič narobe. Vendar mnoga uredništva ali ustanove, ki predpisujejo oblikovanje publikacij (recimo fakultete za diplomske naloge, ki nastajajo pri njih), zahtevajo točno določeno in predpisano obliko.

    Tako mora ponekod stati priimek, pisan samo z veliko začetnico, čisto na začetku bibliografske enote, češ da se jih da potem razvrščati po abecedi (čeprav se jih da tudi v vašem primeru), naslov mora biti ležeč, za krajem izdaje mora stati še založba ali izdajatelj in v vašem primeru pred letnico vejica, pri člankih, objavljenih v revijah ali zbornikih, morajo biti navedeni letnik, letnica in številka z obsegom strani. Vse to zahteva obvladanje tehnike, ki zelo koristi pri večkratnem objavljanju.

    To veščino, ki kdaj lahko prehaja v že precej obsežno znanje, saj je različnih elementov in kombinacij v bibliografskih opisih zelo veliko, si najbolj prizadevni pridobijo s kopiranjem najboljših rešitev, v istem seznamu virov (bibliografiji) pa je pri istovrstnih primerih dobro ravnati enako, tako da so posamezne enote med seboj kar se da usklajene in da bralca ne begajo.

    Peter Weiss (april 2015)


Prijavite se za odgovor