Pomen besed »istost« in »enakost«

[Moderator]

Vprašanje:

Vedno so nas učili, da pojma istost in enakost ne smemo zamenjevati. Sedaj v SSKJ pod pojmom istost piše tudi enakost? Po moje to še vedno ni isto niti enako.


Odgovor:

Spoštovani, prav imate, da besedi isti in enak (ter iz njiju izpeljani istost in enakost) pomensko nista povsem prekrivni. Ujemata se sicer v pomenu ʻnerazličnosti po lastnostih, značilnostihʼ (v SSKJ: ʻki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikujeʼ), s tem, da je to pri enak prvi in nezaznamovan pomen, pri isti pa je ta pomen zaznamovan kot pogovorni. To velja še za podpomen ʻki ne dopušča prednosti, izjemʼ in pomen ʻki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjeneʼ. Še enkrat ponovimo, da za vse te pomene velja, da je enak rabljen nevtralno, isti pa pogovorno – zato se pri iztočnici isti v omenjenih pomenih usmerja na nevtralni enak.

Ima pa isti tudi povsem svoj, prvi pomen (ki ga enak nima), in sicer ʻna katerega se misli, iz katerega se izhajaʼ, ki se navezuje na samo identiteto, torej ʻbrez razlik v identitetiʼ. Če ponazorimo: dva lahko nosita enako srajco (tj. iste barve, kroja, velikosti), ne pa tudi iste, razen če si jo medsebojno izposojata. Enak tega pomena nima, saj ne more izražati ʻnerazličnosti po identitetiʼ, temveč zgolj ʻpo lastnostihʼ.

Pri iztočnici istost, ki jo omenjate, se dobro vidi vse navedeno: v izhodiščnem pomenu je to ʻlastnost, značilnost istegaʼ (torej takega ʻbrez razlik v identitetiʼ: istost pomena, istost stvari). Šele v podpomenu, ki ga označujeta dve poševnici (//), je to ʻidentičnost, enakostʼ, pri čemer nam enakost pove, da se misli ʻbrez razlik po lastnostihʼ. Zgled za podpomen je istost stališč, in dejansko je pri abstraktni predmetnosti, kot je stališče, težje ugotavljati ʻnerazličnost v identitetiʼ, lažje pa v lastnostih, npr. trdnost, jasnost itd. stališča. Istost je torej pomensko blizu enakosti šele v podpomenu, ne pa v izhodiščnem pomenu.

Domen Krvina, Špela Petric, Janoš Ježovnik (maj 2015)