Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?




  • Vprašanje:

    Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.


    Odgovor:

    SSKJ prikazuje približno 100.000 slovenskih besed, jezik pa jih ima vsaj petkrat toliko, torej naš največji slovar še zdaleč ne prikazuje vseh. V njem poleg mnogih narečnih, starejših in pogovornih manjkajo predvsem zlahka predvidljive in nekoliko redkejše knjižne tvorjenke, npr. svojilni pridevniki od sestrična, kraljična, kraljevič, ki so sestričnin, kraljičnin, kraljevičev.

    Beseda izbežnik je po vseh besedotvornih pravilih narejena iz glagola izbežati in je torej sistemska. Vendar sta obe besedi, samostalniška tvorjenka in motivirajoči glagol, rabljeni tako redko, da ju sodobni slovarji ne navajajo. Za uvrstitev v splošni razlagalni slovar, kot je SSKJ, je namreč odločujoča prav pogostost rabe, temu merilu so podrejena merila sistemskosti, ustaljenosti, izročila, gospodarnosti itd. Besedi izbežnik in izbežati ustrezata le merilu sistemskosti.

    Če se bo v prihodnosti povečala potreba po rabi glagola izbežati, morda v kakem drugem pomenu kot ubežati, zbežati, bo tisti, ki bo izbežal, verjetno izbežnik. Pripominjam še, da predponski u- v besedah ubežati, ubežnik pomeni »stran, proč«. Gre torej za isti u-, ki ga imamo še npr. v glagolih umiti, umreti, ukrasti, uiti.

    Marko Snoj (september 2015)