Kako uporabljamo izvedbene opombe v dramskem besedilu?




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako se pravilno napiše opomba v oklepaju v premem govoru:

    • s kakšno začetnico
    • z ločilom ali brez njega
    • med narekovajema, ki označujeta premi govor, ali zunaj.

    Na primer:

    Kaj načrtujete?
    To je pa še skrivnost. (Smeh)

    Ali:

    (Smeh) To je pa še skrivnost.


    Odgovor:

    Izvedbene opombe v različnih dramskih ali dvogovornih besedilih niso del dialoga, zato je moteče, če jih zapisujemo med narekovaji. Prav tako je besedilo med narekovaji del premega govora in zato je zavajajoče pisati opombe med narekovaji. Smiselno je, da so tiste opombe, ki imajo samostojen status (npr. Odide., Odpre vrata.) zapisane samostojno, tiste opombe, ki odločilno vplivajo na izvedbo, pa v oklepaju na ustreznem mestu v besedilu, z malo začetnico, če bi jih lahko brali tudi kot del dramskega besedila (Ona (zatuli): Kaj se je zgodilo?!).

    Pisatelji uporabljajo različne načine, zato bi lahko rekli, da je ta del ubesedovanja prepuščen svobodni odločitvi avtorja:

    Ivan Cankar (Hlapci): za nosilcem replike je v ležečem tisku zapisana opomba:
    HVASTJA vstane mirno: Prijatelj, jaz te nisem prišel izpovedovat, ali tudi po odvezo nisem prišel k tebi.
    NADUČITELJ Komarju: Res so vaši nazori pametni in pravični, ali potreba ni, da jih zavijate v koprive.
    ...
    JERMAN stopi urno k Lojzki: Pozdravljena! Ali si —? Se okrene h Kalandru. V nedeljo teden.
    KALANDER: Troje nas bo tam. Pozdravljen, gospod! Odide.
    JERMAN: Ali si prinesla? Kaj si prinesla?
    LOJZKA: Potrpi, da si oddahnem. Položi dolgi ovratnik preko stola pred pisalno mizo. Prosila sem te, da me nikar ne pošiljaj; ne mene; tja ne!

    Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi): opombe so v oklepaju, z ločili, če so na koncu replike; če je opomba pomembna za nagovor, je za imenom beside v oklepaju in zapisana z malo začetnico:
    Juta: Seveda! Zakaj pa ne? Se je že najavil. Bog samo daj, da bi že bilo vse v kraju! (Steče dalje.)
    Sestri: Juta, Juta!
    Juta: Ne utegnem. Ne utegnem. (Izgine.)
    Tarbula (k sestri): Pa je ne mislijo menda kar ž njim!

    Peter Božič (Prikazni): opombe so v oklepajih in zapis začetnice je odvisen od tega, ali so samostojne povedi ali so uporabljene sredi replike
    VLADIMIR: Mislil sem, da imaš na trebuhu še en podplat.
    (Sliši se trkanje.)
    HELENA (zatuli): Kaj pa konspiracija, ti, idiot?
    Saj boš že zdaj vse spravil na noge zaradi takega majhnega bivšega slepiča. (Odpre vrata.)
    MILIČNIK: Ali (začne jecljati) … stanuje tukaj Vladimir … Vladimir … kako se že piše … skratka Vladimir.

    Helena Dobrovoljc (februar 2016)