Slovenska imena t. i. superživil




  • Vprašanje:

    Pri lektoriranju kuharske knjige sem se znašla v zagati pri zapisu nekaterih tujih imen. Lepo prosim, da mi pri rešitvi teh vprašanj pomagate.

    • Najprej gre za imena sestavin, ki jih večinoma bolj ali manj poznamo, zagotovo pa videvamo na policah trgovin z zdravo hrano (»superhrana«), in to: açai, goji, chia, maca. Kako naj jih zapisujemo? Pri občnih imenih sicer zelo zagovarjam fonetični zapis, pri navedenih pa sem v zadregi, ker vidim, da je v rabi precej (izrazito) pogostejši originalni ali angleški zapis. Če bi se odločili za fonetični zapis, bi bilo menda prav tako: asaí (izgovor sem preverila na internetu), godži, čija, maka.
    • Kako naj zapišemo besedo dhal (azijska jed iz leče)? Dal? Ta h v azijskih imenih me ves čas moti in bega.

    Odgovor:

    Zdi se mi, da je kar nekaj naštetih rastlinskih plodov že našlo slovensko ime:

    • asaj (jagode asaj) bi zapisovali fonetično, kot ste predlagali;
    • góji (jagode goji) izgovarjamo pri nas na dva načina: kot [góji] ali [gódži]; izbrala bi zapis goji, ker tudi berem tako; mislim, da je izgovor z pri nas še vedno pogosto manj zaželen (tudi judo/džudo); rastlina je znana pod imenom navadna kustovnica, jagode pa imenujemo tudi volčje jagode;
    • číja (semena čija): chia beremo čija, ponekod zapisujejo tudi čia, a bi bilo potemtakem to le delno slovenjenje), vsekakor bi bilo bolje reči semena oljne kadulje;
    • máka (rod. make …): menda obstaja tudi ime perujska kreša ali perujska viagra (zadnje je za kuharico menda manj primerno).

    Predlagala bi podomačene zapise, tiste slovenske pa bi verjetno kazalo pri terminoloških strokovnjakih, npr. botanikih.

    Za dhal Slovenci že uporabljajo tudi dal, npr. na portalu Gurman ali Kulinarična Slovenija, čeprav je bolje uporabiti kar izraz leča.

    Helena Dobrovoljc (april 2016)