Kako jezikoslovci zapisujejo frazeme?

[Moderator]

Vprašanje:

Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).

Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?


Odgovor:

Frazemi se v strokovnih prispevkih in (frazeoloških) slovarjih navadno navajajo v osnovni (invariantni) obliki, npr. samostalniški v imenovalniški obliki (npr. stric iz Amerike 'bogat in radodaren človek'), glagolski v nedoločniški obliki (odkriti Ameriko 'odkriti kaj novega') ipd. Kadar frazem take oblike nima, ga prikažemo v obliki, v kateri funkcionira kot frazem (pogosto je to najpogostejša oblika rabe), npr. hočeš nočeš 'izraža podkrepitev nujnosti'.

Z zaimenskimi sestavinami, ki jih opažate v zapisu frazemov, označujemo posamezne lastnosti frazemov, povezane z njihovo vključitvijo v besedilo. Pri frazemih, pri katerih je zunanje vezljivostno mesto (= desni delovalnik) besedilno različno zapolnjeno, je to mesto v slovarju praviloma označeno z nedoločnim zaimkom, npr. stati ob strani komu. Frazem mlatiti prazno slamo te zunanje vezljivosti nima. Zaimek kdo oz. kaj na mestu levega delovalnika označuje pomensko omejene kolokacijske lastnosti frazema, povezane s kategorijo človeškosti. Zapis kdo stati ob strani komu nam npr. pove, da se frazem povezuje s samostalniškimi besedami, po katerih se vprašujemo z vprašalnico kdo, npr. prijatelj, mož, partner. Drugačne lastnosti ima npr. frazem pasti v vodo, ki se povezuje s samostalniškimi besedami z vprašalnico kaj, npr. načrt, posel, projekt, kar bi ustrezno označili kot kaj pasti v vodo.

Obvestilnost slovarja je vsekakor večja, če so v njem zabeležene omenjene omejitve frazemov, zlasti pa so ti podatki dragoceni v slovarjih za tujce. Področje, ki se ukvarja z vprašanji slovarske podobe frazemov, je frazeografija.

Nataša Jakop (maj 2016)