Kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov »analiza« in »sinteza«?
-
Vprašanje:
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša:
(a) analizen in sintezen ali
(b) analitičen in sintetičen?
V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.Odgovor:
SSKJ uporabniku ponudi tri različne pridevnike, tvorjene iz samostalnika analiza (v pomenu 'nanašajoč se na analizo'): analitičen, analitski, analizen. Prav tako lahko v SSKJ najdemo tri pridevnike, tvorjene iz samostalnika sinteza, in sicer dva s pomenom 'nanašajoč se na sintezo' (sintetičen, sintezen), tretji (sintetski) pa je naveden kot sopomenka pridevnika sintetičen. Vse oblike pridevnikov so legitimne in v rabi, ponekod se tudi izmenjujejo, ne pa vedno. Pogled v terminološko gnezdo posameznega gesla razkrije, da nekatere stroke dajejo prednost določenim oblikam pridevnika, ki se nato s samostalniškim jedrom povezujejo v terminološke stalne besedne zveze. Zaradi ustaljenosti terminologije to pomeni, da neka stalna besedna zveza obstaja le z določeno pridevniško obliko (redko tudi z dvema), npr. analitična drama, ne pa *analitska drama; analitična/analizna tehtnica, ne *analitska tehtnica. Takšno stanje potrjuje tudi terminološka zbirka Termania, iz katere je mogoče razbrati, da daje npr. mikrobiologija prednost pridevniški obliki analitičen (pred analitski), medicina pa pridevniški obliki analizen (pred analitski).
Slovenski jezik besedotvorno deluje tako, da omogoča več načinov tvorbe pridevnika iz samostalnika oziroma tvorbo (potencialno) enakovrednih pridevnikov iz različnih samostalnikov. Obrazilo -ski se tako veže na samostalniško besedotvorno podstavo z besedotvornim pomenom človeka kot vršilca dejanja:
analitik --> analitski
sintetik --> sintetski
Obrazilo -en/-ni se nasprotno veže na besedotvorno podstavo samostalnikov brez kategorialne lastnosti človeško:
analiza --> analizen
sinteza --> sintezen
analitika --> analitičen
sintetika --> sintetičen
(zlasti v pomenu 'kemično, umetno dobljen, narejen') (povzeto po Adi Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje, 2011).
Različne pridevniške oblike so rezultat pestrosti jezika in tega, kako jezik deluje – pogosto ne tako, kot bi govorci želeli. Pridevniki, po katerih sprašujete, so načeloma (zunaj strokovnega izrazja in v okviru istega pomena) popolnoma zamenljivi, pazljivi moramo biti le v primerih, ko z drugimi besedami tvorijo terminološke stalne besedne zveze.
Urška Vranjek Ošlak (oktober 2016)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.