Sopomenskost in zamenljivost členkov »samo« in »le«



  • Vprašanje:

    Primer: Uporabi samo belo moko za testo. Zanima me, kdaj uporabljamo samo in kdaj le. Po SSKJ-u sta besedi enakovredni, vendar mi kljub temu vsake toliko časa lektorji popravljajo besedico.

    Odgovor:

    Prav imate, ko ugotavljate, da sta členka samo in le v SSKJ-ju navedena v mnogih prekrivnih vlogah in pomenih; med drugim tudi v pomenu, v katerem nastopata v vaši povedi ('izraža omejenost na navedeno'). Razlog za popravljanje torej ni pomenski, temveč ga je očitno treba iskati drugje.

    Možen odgovor ponuja gradivo korpusov slovenskega jezika. V korpusu Gigafida, omejenem na pisna besedila, je razmerje med rabo členkov samo in le 1 : 2 (vendar je treba takoj pripomniti, da nismo opravili analize, ki bi izločila neprekrivne rabe, npr. členek le pri izražanju spodbude: le pridi). Razmerje v zvrstno uravnoteženem pisnem korpusu Kres ni tako skrajno, a je členek le še vedno opazno pogostejši. Poleg tega je zanimiv vpogled v razporeditev rabe po zvrsteh: samo je najpogosteje rabljen v leposlovju, le pa v revijah in časopisih. Ker je v leposlovju delež dialoga in s tem vnašanja govora v pisna besedila precejšen, smo preverili še gradivo korpusa govorjenih besedil GOS. Pokazalo se je, da je členek samo tam kar petkrat pogosteje rabljen od členka le. Zvrstno se samo skoraj enako pogosto pojavlja v nejavnem zasebnem in javnem informativno-izobraževalnem diskurzu, medtem ko je členek le opazno pogostejši v javnih tipih diskurzov.

    Na podlagi zgoraj zapisanega lahko torej sklepamo, da je samo bolj vezan na govor kot le, vendar to ne pomeni, da je zato tudi kaj bolj pogovoren ali neknjižen. Po drugi strani pa izrazita vezanost členka le na pisna besedila in javne diskurze pri piscih nemara vzbuja občutenje tega členka kot bolj knjižnega in zato stilno primernejšega za pisanje. Za natančnejšo oceno bi morali opraviti stilno analizo žanrsko raznolikih besedil in diskurzov, v raziskovanje pa pritegniti še členek zgolj, ki ga lahko prav tako uporabljamo kot sopomenko obravnavanima členkoma.

    Tina Lengar Verovnik (oktober 2016)