Kitajska imena in prečrkovalne težave



  • Vprašanje:

    Kaj storiti, ko je geslo v slovarskem delu pravopisa v nasprotju s pravili pravopisa?

    Primer: Mao Cetung

    1. Slovenski pravopis pravi, da opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov, npr. angleščine ... Prečrkovanje dong v dung izvira iz angleščine (Wade-Giles). Pravopis tudi pravi, da pinjinski z zapišemo kot dz. Torej: Mao Dzedong

    2. Podomačevanje običajno ne poteka iz ideografske pisave temveč iz Pinjina - uradnega latiničnega zapisa LR Kitajske. Torej: Mao Zedong

    3. Glede na korpus Gigafrida Mao Cetung (120 konkordanc) ni najbolj razširjena oblika. Bolj pogosto je uporabljena oblika Mao Zedong (720 konkordanc).

    Odgovor:

    Pri kitajskih imenih je med pravopisnimi pravili in slovarskim delom, še bolj pa rabo, kar nekaj neusklajenosti. Tako pravila učijo, da se imena zapisujejo fonetično, kot jih izgovarjamo v našem jeziku. Vendar vsi, ki smo se kadar koli ukvarjali s problemi prečrkovanja iz nelatiničnih pisav, vemo, da nastane velik problem, kadar želimo s poznavalci jezika uskladiti izgovor in posledično zapis. Vprašanje je tudi, ali je tako verno sledenje izvirni izreki sploh produktivno, saj vsak jezik izreko prilagodi govornim navadam svojih govorcev.

    Če pravila učijo, da načelno podomačujemo iz pinjina, uradnega kitajskega latiničnega zapisa, je res, da bi pričakovali pri imenu Mao Cetung zapis Mao Dzedong. Vendar pa so pravopisci tu očitno upoštevali tradicionalno pisno prakso, ki sledi Wade-Gilesovim pravilom, ki so bila prisotna v slovenščini pred pinjinskim prepisom (od l. 1979 dalje). Mao Cetung se pojavlja v slovenščini že v časopisju iz leta 1948, Mao Zedong pa, razumljivo, od 80. let dalje, a res vse pogosteje.

    Ker je problem naraščajoč in ker je v rabi vedno več imen, ki jih pišejo v skladu s pinjinom, kar je seveda v nasprotju s slovenskim pravopisom, kot ste ugotovili, hkrati pa sam pravopis normira nekatera imena tako, da sledi starejšim prečrkovalnim načinom, moramo tovrstne neustaljenosti ob prenovi pravopisnih pravil premisliti tudi pravopisci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s Pravopisno komisijo pri SAZU in ZRC SAZU.

    Trenutno se zdi, da ne bo lahko premostiti razkoraka med tistimi uporabniki, ki želijo uveljaviti mednarodni način (to v veliki meri želijo sinologi, vse pogosteje pa tudi novinarji, publicisti, skratka dnevni mediji, ki črpajo novice iz mednarodnih virov), in tistimi, ki vztrajajo pri fonetičnem prečrkovanju kot načelni odločitvi piscev v slovenščini. Drugi dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je slaba seznanjenost s fonetičnimi ustrezniki novih in manj znanih imen, tj. imen, ki jih v slovenščini priročniki še niso registrirali, zato vsako novo ime, ki ga prepišemo iz pinjina v slovenščino, povzroča mnogim uporabnikom težave. Za pravopisce je pomembno tudi, da se pisec, ki uporabi slovenski ali pinjinski zapis, zaveda, da je dobro, če je v okviru istega besedila pri svoji izbiri dosleden. Zato smo pri snovanju koncepta novega pravopisnega slovarja predvidevali, da bo uporabnike zanimal tako pinjinski kot slovenski prepis.

    Naj končam: problem, na katerega ste opozorili, je pereč in ga v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU nameravamo reševati tudi v sodelovanju s strokovnjaki za posamezne jezike.

    Helena Dobrovoljc (avgust 2016)