Razbitje zloženih povedi



  • Vprašanje:

    Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.

    Odgovor:

    Zanima vas torej, ali zloženo poved lahko razdružimo na dve povedi in pri tem izpustimo veznik, a ne spremenimo pomena.
    Najprej moramo razločevati med podredno zloženimi povedmi, kjer en stavek pomensko dopolnjuje prvega, zato povedi ne moremo razdružiti (Prepeljali so ga v bolnišnico, ker ga je obgrizel pes), in priredno zloženimi povedmi, kjer je tudi razdruževanje mogoče. Tudi vseh vrst priredno zloženih povedi ne moremo razdružiti v samostojne povedi. Tako npr. stopnjevalno in ločno priredje že zaradi dvodelnih veznikov (ne samo – ampak tudi in bodisi – bodisi) težko razstavimo; pri vezalnem, sklepalnem, posledičnem in pojasnjevalnem prirednem razmerju pa je tudi to mogoče napraviti:

    (a) vezalno priredje (izražanje sočasnosti in zaporednosti; vezniki in, pa, ter)
    Hvaležno mi prikima in previdno dvigne torbo s flavto. > Hvaležno mi prikima. Previdno dvigne torbo s flavto.

    (b) sklepalno priredje (sklepanje; vezniki torej, zatorej, potemtakem)
    Luči so gorele, torej je bil nekdo doma. > Luči so gorele. Nekdo je bil doma.

    (c) posledično priredje (posledičnost; veznik zato)
    Prišel bo zgodaj zjutraj, zato nam ne bo treba čakati. > Prišel bo zgodaj zjutraj. Ne bo nam treba čakati.

    (č) pojasnjevalno priredje (pojasnjevalnost; vezniki kajti, saj, namreč)
    Naročil si je dvojni espreso, kajti rad bi vozil vso noč. > Naročil si je dvojni espreso. Rad bi vozil vso noč.

    Kot vidite, sta ostala nespremenjena le stavka v vezalnem in pojasnjevalnem priredju. V posledičnem in sklepalnem priredju je bilo treba spremeniti besedni red predvsem naslonk.

    Helena Dobrovoljc (november 2016)