Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?



  • Vprašanje:

    V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

    Odgovor:

    Da bi nedvoumno odgovorili na vaše vprašanje, bi si morali ogledati besedilo vsaj v nekaj povedih, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, ali je bilo mišljeno poslopje ali vzpetina.

    V pravilih Slovenskega pravopisa 2001 je v členu 73 napisano, da je Ljubljanski grad ime vzpetine, zato je zapisano v prvi enoti z veliko začetnico, tako tudi slovar:

    • Ljubljánski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȃ ȃ ȗ) |vzpetina|: na ~em ~u

    Ob tem imenu obstaja tudi skrajšano ime Grad, od katerega pa v pravopisu usmerjajo k Ljubljanskemu gradu.

    • Grád1 -ú m -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȗ) Ljubljanski grad

    Pravopis pa se v pravilih ne opredeljuje do zapisa poslopja, podatek pa najdemo v slovarju, kjer sledijo zgledu v SSKJ, kjer sta en ob drugem postavljena zgleda: preurejati ljubljanski grad nasproti iti na Ljubljanski grad (SSKJ):

    • grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto

    Razlog za to ločevanje tiči v zgodovinskem poimenovanju ljubljanskega gradu kot gradu Ljubljana (castrum Leibach) – v prvi omembi tega poslopja iz obdobja med letoma 1112–1125.

    Vendar pa je razlikovanje med zapisom poslopja in vzpetine, ki ga pravopisna pravila ponavljajo vse od leta 1950, očitno neposrečeno, saj današnja jezikovna praksa kaže, da govorci slovenščine tudi grad imenujejo Ljubljanski grad in ga tako tudi večinoma pišejo, kar je razumljivo zlasti ob vzporednem pravopisnem pravilu o imenih poslopij oz. samostojnih »objektov« v členu 68, npr. Stari pisker, Sveti Jožef, Nebotičnik, Žale, Navje, Pleterje, Tromostovje, Rotovž, Križanke, Zmajski most, Slovenikum, Partenon, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta (Maribor).

    Če povzamem:
    Naši normativni priročniki razlikujejo med zapisoma Ljubljanski grad (ali samo Grad) ‘vzpetina’ in ljubljanski grad ‘poslopje’. Tak je standardiziran zapis, po katerem se ravnamo.

    Dejstvo pa je, da v sočasni pisni praksi tudi poslopje na Ljubljanskem gradu vse pogosteje imenujemo Ljubljanski grad, morda ga mlajša generacija pozna zgolj pod tem imenom. Za samo vzpetino pa je že stoletja v rabi poimenovanje grajski grič/hrib, kar bo treba upoštevati tudi ob prenovi pravopisnih pravil. S tega vidika je v šolske naloge smiselno dajati zglede, ki niso dvoumni, saj so šolarji v zadregi, ko morajo razočiti med aktualno pisno prakso, s katero so dnevno soočeni v javni rabi, in tudi zastarelimi priročniškimi napotki.

    Nekaj zgledov:

    Mestna občina Ljubljana išče direktorja za javni zavod Ljubljanski grad, ki bo ustanovo na vrhu grajskega griča vodil naslednjih pet let. (splet, 2016)
    zapor v Ljubljanskem gradu (Literarni atlas Ljubljane, 2014)
    Pred mnogimi leti je bil grajski hrib ali, kot se je vseobče kratko imenoval »Grad«, vse bolj divje zaraščen (Košiček, 1940)

    Helena Dobrovoljc (november 2016)