Namenilnik ali nedoločnik?



  • Vprašanje:

    Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.
    Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni.
    Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?

    Odgovor:

    Najprej v zvezi z naslovom vprašanja: ta je ustrezen ("namenilnik"), čeprav potem v nadaljevanju govorite o "polnem" in "skrajšanem" nedoločniku. Kratki nedoločnik se v zapisu (ne pa vedno nujno tudi v izgovoru) sicer ujema z namenilnikom, vendar pa gre za dve različni glagolski obliki. Prva je rezultat samoglasniške redukcije, izhaja iz nedoločnika (ki se končuje -ti/či) in se namesto njega uporablja npr. že v knjižnem pogovornem jeziku, zlasti pa v neknjižnih zvrsteh. Druga se na -t/č končuje izhodiščno in se uporablja za izražanje ciljnosti, namena za glagoli premikanja oz. tudi nekaterimi drugimi glagoli s pomensko sestavino premikanja.

    Glagoli, kot so poslati/pošiljati, dati/dajati (v pomenu 'napraviti/delati, da pride kaj kam z določenim namenom'), sicer niso glagoli premikanja v pravem pomenu besede (kot npr. iti/hoditi, leteti/letati, peljati se/voziti se itd. s pripadajočimi sestavljenkami (npr. oditi) in njihovimi izpeljankami (npr. odhajati)), vendar pa ne bi mogli reči, da premikanja sploh ne izražajo. Posplošeno bi jih lahko namreč pomensko opisali "narediti/delati, da se kdo (drug) premakne s točke X do Y, da bi naredil naročeno". Kar tovrstne glagole razlikuje od pravih glagolov premikanja, je torej predvsem prisotnost dveh vršilcev: enega, ki dejanje spodbudi, in drugega, ki ga ob ali po premiku izvede. Vendar pa tudi takšna prisotnost pomenske sestavine premikanja zadostuje, da se za njimi rabi namenilnik (prim. še Toporišič, Slovenska slovnica 2004: 402).

    Za vaš primer pravilno ugotavljate: poslati z vidika prvega vršilca ne izraža premikanja, z vidika drugega, ki ob/po premiku s svoje prvotne točke opravi zaukazano osvojitev, pa vsekakor. Pomenska sestavina premikanja torej v glagolu je prisotna, zato uporabimo namenilnik, ne nedoločnik: Poslali so me osvojit vrh gore. Da gre res za ciljnost, namen, je dobro vidno tudi pri parafrazi: Poslali so me, da osvojim/da bi osvojil vrh gore.

    Domen Krvina (december 2016)