Kako pisati izlastnoimenske pridevnike v stalnih besednih zvezah in nastale enobesedne izpeljanke: »Dopplerjev pojav« nasproti »dopler«



  • Vprašanje:
    Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi).
    V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

    Odgovor:

    Na vprašanje so ogovorili kolegi iz Sekcije za terminološke slovarje v odgovoru Dopplerjev pojav, dopler, ki ga objavljamo tudi na tem mestu.

    Dopplerjev pojav, dopler

    V terminologiji pogosto srečamo izlastnoimenske termine, torej termine, katerih sestavina je tudi lastno ime. Pogosto gre za priimek osebe, ki je odkrila določen pojav ali zakonitost, pa tudi za priimek osebe, ki je prva izumila kakšno napravo itd. Slovenski pravopis v § 115 določa:

    »Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko pišejo tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon

    V § 157 in 158 sicer piše, da pridevniki na -ov/-ev in -in včasih zaznamujejo tudi vrstnost (in ne svojine), med primeri pa so npr. voltov člen, papinov lonec in martinova peč.

    Po naših izkušnjah strokovnjaki izrazito zagovarjajo rabo, kot jo določa § 115. Lastnoimensko sestavino terminov, pri katerih se ohranja povezava z izumiteljem/odkriteljem, torej pišejo z veliko začetnico. Nekaj primerov iz različnih terminoloških slovarjev:

    • Nasonova žleza (Čebelarski terminološki slovar),
    • Fraunhoferjeve črte (Geološki terminološki slovar),
    • Wegenerjeva teorija (Geografski terminološki slovar).

    Nekateri slovarji pa upoštevajo varianto z veliko začetnico (prednostno) in tudi varianto z malo začetnico (prim. Försterjev resonančni prenos/försterjev resonančni prenos v Botaničnem terminološkem slovarju).

    V tem primeru bi torej pisali Dopplerjev pojav in Dopplerjev ultrazvok (pa tudi Dopplerjev radar, Dopplerjeva razširitev itd.). V Terminološkem slovarju avtomatike je recimo iztočnica Dopplerjev ultrazvočni merilnik pretoka, pridevnik Dopplerjev (in stalno zvezo Dopplerjev pojav) najdemo tudi v Slovenskem medicinskem slovarju.

    Problem nastane, ko se tipična zveza pridevnika v levem prilastku s samostaniškim jedrom posamostali in ostane samo (pulzni/tkivni/barvni) Doppler/doppler/dopler. Citatni zapis (Doppler) je neroden, poleg tega pa tu ne gre več za navezavo na osebno ime, ampak – skupaj z določilom – za poimenovanje določene ultrazvočne tehnike (ki sicer temelji na Dopplerjevem pojavu). Zato v tem primeru svetujemo podomačeno obliko (pulzni/tkivni/barvni) dopler. Ne vidimo razloga, da bi ohranjali polcitatni zapis (doppler), saj je beseda dopler očitno že postala del slovenskega jezika. Enako svetujemo v primeru, ko tvorimo pridevnik na -ski, torej doplerski (npr. doplerska preiskava), čeprav Slovenski medicinski slovar navaja varianto dopplerski z definicijo 'nanašajoč se na Dopplerjev pojav, zlasti pri uporabi ultrazvoka za diagnostiko'.


    Naj odgovor dopolnimo z nekaj pravopisnimi primeri. Pojav popolnega podomačevanja enobesednih nadomestnih imen za različne večbesedne pojave se v slovenščini iz strokovne žargonske rabe širi v splošni občevalni jezik, npr.:

    • Braillova pisava [brájeva] > brajica, slovenska brajica (tudi v svetovalnici že v odgovoru Pisava za slepe je »brajlica« ali »brajica«?
    • Kneippova kava [knájpova] > knajp, knajpanje
    • Cooperjev preizkus [kúperjev-] > kuper, preteči kuperja
    • Geigerjev števec [gájgerjev-] > gajger
    • Dieslov motor [dízel] > dizel

    Helena Dobrovoljc (december 2016)